Krog zdravja 2016

Sreda, 30 Marec 2016 08:48
Projekt Misli na srce letos ponovno v Ljubljani prireja dogodek KROG ZDRAVJA, v sredo, 20. 4. 2016, na Prešernovem trgu.

Na stojnicah bomo od 10. do 18. ure člani projekta Misli na srce Društva študentov medicine Slovenije mimoidoče izobraževali o srčno – žilnih boleznih, ki so v razvitem svetu vodilni vzrok umrljivosti. Na te bolezni se da v veliki meri vplivati z zdravim načinom življenja in zdravljenjem pridruženih bolezni, zato je pomembno, da čim več ljudi izve, kako srčno – žilne bolezni nastanejo in kako se jih da preprečevati.

Poleg izobraževanja bo na stojnicah na voljo tudi svetovanje zdravnika ter brezplačne meritve krvnih in drugih parametrov zdravstvenega stanja: krvnega sladkorja, holesterola in tlaka,  gleženjskega indeksa, ogljikovega monoksida v izdihanem zraku, pljučne kapacitete in funkcije, …

Pri dogodku sodelujejo z nami tudi drugi projekti Društva študentov medicine Slovenije (Za življenje, Gaster Felix, Pulmo), drugi študentski projekti (Odprava Zambija, SidSic-ov projekt Zobek) in zunanji sodelavci (Diafit, 4P Fitnes Klub).

Prisrčno vabljeni!

Objavljeno v Zdravje
Organizacija za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD) je tudi letos izdala publikacijo z naslovom »Health at a Glance 2015«, v kateri so predstavljeni podatki in primerjave o zdravju in delovanju zdravstvenih sistemov v državah članicah OECD.

 

Kot ugotavljajo, se v državah članicah OECD še vedno izgublja preveč življenj, ker se kakovost zdravstvene oskrbe ne prilagaja dovolj hitro starajočemu prebivalstvu in naraščajočemu številu kroničnih bolnikov . Nobena izmed držav članic ne izstopa po vseh ali vsaj večini ključnih kazalnikih kakovosti zdravstvene oskrbe, niti države z visokim deležem izdatkov za zdravstvo, kar pomeni, da lahko države še veliko napredujejo na področju preventive, zgodnje diagnostike in zdravljenja določenih zdravstvenih težav.

 

Združene države amerike (ZDA) na primer zagotavlja zelo dobro takojšnjo oskrbo pacientom s srčnim infarktom, medtem ko njihova oskrba pacientov s kroničnimi boleznimi (npr. astma in KOPB) pa ni na taki ravni, da bi preprečevala sprejeme v bolnišnico zaradi neurejene kronične bolezni. Obratno pa velja za Portugalsko, Španijo in Švico z relativno nizkimi deleži preprečljivih hospitalizacij za nekatere kronične bolezni in precej visoko stopnjo umrljivosti pri pacientih s srčnim infarktom. Preventivne aktivnosti na Finskem in Švedskem, ki potekajo že dlje časa, so že obrodile sadove pri preživetju pacientov z rakom materničnega vratu, dojke ali debelega črevesja in danke. Preživetje pacientov s temi vrstami raka pa je precej nižje  v Čilu, Združenem kraljestvu, na Češkem, Irskem in Poljskem.

 


Slovenija se pri večini kazalnikov zdravja, zdravstvenega varstva in kakovosti zdravstvene oskrbe uvršča v povprečje OECD

 

Izbrani kazalniki zdravstvenega stanja prebivalcev (pričakovano trajanje življenja ob rojstvu in v starosti 65 let ter umrljivost zaradi kardiovaskularnih bolezni) uvrščajo Slovenijo delno v spodnjo tretjino članic OECD, delno pa v srednjo tretjino. Pričakovano trajanje življenja ob rojstvu je v Sloveniji presega 80 let, kar je malce pod povprečjem OECD.Umrljivost dojenčkov je v Sloveniji v primerjavi z OECD državami med najnižjimiin znaša 1,7 na tisoč živorojenih otrok, medtem ko je povprečje držav OECD 3,8 na tisoč živorojenih otrok. To mejo npr. presegajo ZDA, Turčija, Brazilija in druge manj razvite države. Med glavnimi vzroki umrljivosti v Sloveniji izstopa umrljivost za rakom, ki je večja od povprečne stopnje umrljivosti zaradi raka v državah OECD. Prav tako je večja od povprečja OECD umrljivost zaradi prometnih nezgod pri moških in umrljivost zaradi samomora pri obeh spolih. Slovenija še vedno sodi med države z višjimi stopnjami samomorilnosti med OECD državami.

 

Življenjski slog prebivalcev Slovenije je v večini primerov blizu povprečja OECD držav, izbrani kazalniki, ki so v publikaciji nanizani v pregledu kazalnikov v prvem poglavju, Slovenijo uvrščajo v srednjo tretjino držav.

 

  • Kajenje: V Sloveniji vsak dan kadi več kot petina odraslih prebivalcev, kar je podobno kot v večini OECD držav, v povprečju pa vsak dan kadi več odraslih moških kot odraslih žensk.
  • Alkohol: Poraba čistega alkohola na prebivalca nad 15 let znaša 9,53 litrov letno, kar predstavlja 0,6 litra višjo porabo kot v povprečju OECD držav.
  • Uživanje zelenjave: Zaskrbljujoče nizki so deleži odraslih, ki dnevno uživajo zelenjavo (manj kot  polovica odraslih prebivalcev), hkrati pa so opazne velike razlike med spoloma v uživanju sadja (vrzel med spoloma znaša več kot 20 odstotkov).
  • Prekomerna telesna teža med odraslimi: Slaba petina (18,3 odstotkov) odraslih prebivalcev Slovenije ima prekomerno telesno težo, kar Slovenijo uvršča  malenkost pod povprečje 34 OECD držav.

 

Izbrani kazalniki kakovosti zdravstvene oskrbe Slovenijo uvrščajo v dveh primerih v zgornjo tretjino držav članic OECD (delež preprečljivih sprejemov v bolnišnico zaradi astme in KOPB ter 30-dnevna umrljivost zaradi akutnega miokardnega infarkta). V letu 2013 je bilo v Sloveniji  150,8 sprejemov v bolnišnico na 100.000 prebivalcev zaradi astme in KOPB, v OECD državah pa kar 242,2. Glede na preprečljive hospitalizacije zaradi diabetesa se Slovenija uvršča v srednjo tretjino držav, glede preživetja zaradi raka materničnega vratu, dojke, debelega črevesa in danke ter 30-dnevne umrljivosti zaradi ishemičnega srčnega infarkta pa v spodnjo tretjino držav članic OECD.  Pri večini kazalnikov kakovosti zdravstvene oskrbe se Slovenija uvršča blizu povprečja OECD, bistveno boljša od povprečja je pri deležu carskih rezov na 100 živorojenih otrok (v Sloveniji 19,5 carskih rezov na 100 živorojenih otrok, v OECD pa 27,6), bistveno slabša pa je pri precepljenosti proti sezonski gripi  pri starejših od 65 let (v Sloveniji je delež cepljenih le 13 odstotkov, v povprečju OECD držav pa skoraj 48 odstotkov).

 

Viri v zdravstvu

 

V primerjavi z letom 2000 se je v letu 2013 število zdravnikov na prebivalcapovečalo v večini OECD držav. Slovenija je imela tako v letu 2,6 zdravnika na tisoč prebivalcev, kar nas uvršča v spodnjo tretjino OECD držav. Največ zdravnikov na tisoč prebivalcev je bilo v Grčiji (6,3) in v Avstriji (4,9), povprečje OECD držav pa znaša 3,3 zdravnika na tisoč prebivalcev.

 

Prav tako se je v istem obdovju v večini OECD držav povečalo število medicinskih sester. V Sloveniji imamo 8,3 medicinskih sester na tisoč prebivalcev, OECD povprečje pa je 9 medicinskih sester na tisoč prebivalcev. To Slovenijo uvršča v srednjo tretjino držav članic OECD.

 

Višje od povprečja OECD je razmerje med število medicinskih sester in številom zdravnikov:  v Sloveniji 3,1 medicinske sestre na zdravnika, v OECD pa 2,8 na zdravnika.

 

Glede bolnišničnih kapacitet in dejavnosti pa je stanje v letu 2013 naslednje:

 

  • Naprave:V letu 2013 je imela Slovenija skoraj 50 odstotkov manj naprav od povprečja OECD, in sicer naprave za magnetno resonanco-MR (8,7 na milijon prebivalcev) in naprav za računalniško tomografijo - CT (12,1 na milijon prebivalcev) od povprečja OECD držav (14,1 in 24,4 na milijon prebivalcev).
  • Bolniške postelje: V Sloveniji je bilo v letu 2013 za zdravljenje v bolnišnicah na voljo 4,6 postelj na tisoč prebivalcev, povprečje OECD pa je bilo 4,8 postelj, kar Slovenijo uvršča e,- 4,6 malce pod povprečje OECD držav.
  • Povprečna ležalna doba v bolnišnicah: Ve v Sloveniji bila ležalna doba znašala 6,5 dni in je bila krajša od povprečja OECD držav, kjer ležalna doba znaša 8,1 dni.

 

Petino vseh izdatkov za zdravstvo v državah OECD  je namenjenih zdravilom

 

Kot je zapisano v publikaciji Health at a Glance 2015, so izdatki za zdravila v vseh državah članicah OECD dosegli 800 milijard ameriških dolarjev (USD) v letu 2013, kar predstavlja okrog petino vseh izdatkov za zdravstvo v teh državah. Upoštevana so tako bolnišnična zdravila kot tudi zdravila, izdana v lekarnah.

 

Rast izdatkov za zdravila, izdana v lekarnah, se je v zadnjih letih upočasnila v večini držav članic OECD, v nekaterih državah pa so porasli izdatki za bolnišnična zdravila. Ne glede na te trende pa v prihodnosti lahko pričakujemo ponoven porast izdatkov zaradi starajočega se prebivalstva in uvedbe nekaterih novih dragih zdravil za zdravljenje npr. raka in hepatitisa.

 

Nekatera nova specialna zdravila bodo v bližnji prihodnosti vzrok za polovico večjo rast izdatkov za zdravila. Pri tem je treba poudariti, da nekatera od teh zdravil pomenijo veliko dobrobit za paciente, medtem ko nekatera druga prinašajo le minimalna izboljšanja in niso stroškovno učinkovita.

 

Poraba antidepresivov je močno zrasla po letu 2000 in se je v povprečju OECD držav skoraj podvojila. Kot so pokazale nekatere analize, gre v posameznih državah z visoko porabo antidepresivov (Avstralija in Združeno kraljestvo) za preširoko in delno neutemeljeno predpisovanje. Po drugi strani pa imajo države, kot sta Koreja in Estonija, po vsej verjetnosti premalo predpisanih antidepresivov, saj bi povečano predpisovanje lahko preprečilo depresije in v nekaterih primerih tudi samomore.

 

Izdatki za zdravstvo

 

Skupni izdatki za zdravstvo v večini OECD držav še vedno rastejo počasi v skladu z rastjo BDP. Pri tem je treba poudariti,  da so izdatki za zdravstvo v letu 2013 že tretje ali celo četrto leto zapored upadli v veliko evropskih državah, na primer v Grčiji, Italiji in na Portugalskem. 

 

Nova izdaja Health at a Glance 2015 prinaša tudi novost, in sicer pregled kazalnikov (dashboard), ki omogoča bralcu hiter pregled nad relativno uspešnostjo posameznih držav pri izbranih zdravstvenih kazalnikih. Pregledi kažejo, da imajo vse države precej možnosti za izboljšave kakovosti zdravstvene oskrbe in boljšega obvladovanja dejavnikov tveganja za zdravje, kot sta na primer debelost in tvegano uživanje alkohola.

Vir: http://www.nijz.si/

Objavljeno v Zdravje
Bo večini še vedno predlagana operacija ali pa sodobna, prijaznejša metoda? Čas je za nov, učinkovit pristop, s katerim se miomi skrčijo in ponudijo ženski dodaten čas za odločitev?
Najnovejše smernice in prakso na področju zdravljenja miomov je slovenskim ginekologom predstavil svetovno priznan kirurg prof. dr. Jacques Donnez.

Čeprav je profesor Donnez kirurg, se zavzema za zmanjšanje števila operacij, ki agresivno posežejo v žensko telo. Predlaga uvedbo zdravljenja z zdravilom, ki miome skrči, s tem pa odloži ali celo prepreči operativni poseg.

Ženske, morajo poznati možnosti, ki jih imate na voljo, zdravniki pa jih morajo obvestiti o njih, je bil odločen na predavanju in požel gromki aplavz stroke.

Poudarki iz pogovora  s prof. dr. Jacquesom Donnezom:

IZVAJA SE VSE PREVEČ OPERACIJ MIOMOV!

O prihodnosti zdravljenja miomov smo se pogovarjali z mednarodno priznanim belgijskim ginekologom, prof. dr. Jacquesom Donnezom, ki je predaval na 2. simpoziju klinične obravnave bolnic z ginekološkimi težavami Združenja ambulantnih ginekologov Slovenije v Ljubljani.

 V predavanju z naslovom: Prihodnost zdravljenja miomov: operacija ali selektivni modulator progesteronskih receptorjev je  prof. dr. Jacques Donnez orisal sodobne pristope zdravljenja miomov.

O drugačnem/novem pristopu k zdravljenju miomov

Prof. dr. Jacques Donnez: Nov pristop je z uporabo zdravila ulipristalacetat, ki deluje kot antiprogestagen, torej blokira progesteronske receptorje in delovanja progesterona, zaradi česar se tudi velikost miomov zmanjša. In kar je še pomembneje ‒ zaradi še neznanega razloga ustavi močne krvavitve (povroči amenorejo). Ženske z miomi namreč najbolj motijo prav obilne krvavitve. Strah jih je krvavitev, čeprav vsaj približno vedo, kdaj lahko pričakujejo menstruacijo. Z novim zdravilom se je kakovost življenja žensk z miomi bistveno izboljšala.

Za medikamentozno zdravljenje smo po drugi strani imeli že prej zelo učinkovite GnRH-agoniste, vendar so povzročali simptome menopavze, vključno z osteoporozo. To pomeni, da smo jih lahko uporabljali kvečjemu 3 mesece, saj so ženske poročale o izgubi spolne sle, poleg tega se je tudi kostna gostota že po nekaj mesecih jemanja zmanjšala za 3,4 odstotka.

Ste kirurg, pa vendar menite, da bi lahko nov pristop nadomestil operacijo?

Prof. dr. Jacques Donnez: Prepričan sem, da bi ta način zdravljenja lahko nadomestil operacijo pri polovici vseh primerov žensk, ki se pridejo posvetovat zaradi neplodnosti.

Odvisno od simptomov, od tega, ali gre za močno krvavenje ali neplodnost, se odločamo za različne načine zdravljenja. Operacija je priporočljiva v nekaterih primerih, vendar je obenem pred tem zaželeno zmanjšati velikost mioma, kar omogoča minimalno invazivni operativni poseg.

Zagotovo pa operacija ni vedno potrebna, odločitev za zdravljenje je odvisna od različnih dejavnikov: če pride k meni 45-letna ženska in pove, da ima močne krvavitve in urinsko inkontinenco, ker miom pritiska na mehur, zaradi česar mora urinirati 15-krat na dan, potem bomo zmanjšali miom, ustavili krvavitev in počakali na menopavzo ‒ brez kirurškega posega.

Izbira načina zdravljenja miomov mora biti prilagojena vsaki ženski posebej!

S to trditvijo se povsem strinjam. Za številne ginekologe je odprt pogovor s pacientko in njena privolitev v zdravljenje po informiranju nekaj novega. Ginekolog bi se moral s pacientko pogovoriti o različnih možnostih zdravljenja. Kar pa je pomembno za pacientko, je vedenje, da ji lahko ginekolog ponudi tudi hormonsko terapijo in različne postopke miomektomije (odstranitve miomov).

Kakšen bo algoritem zdravljenja, je odvisno od starosti in simptomov ‒ glavni simptom je praviloma huda krvavitev in posledično slabša kakovost življenja zaradi izgube krvi, utrujenost, slabokrvnost, pogostost uriniranja  

O dejavnikih, ki vplivajo na izbiro zdravljenja pri simptomatskih miomih

Prof. dr. Jacques Donnez: Dejavniki, ki vplivajo na izbiro zdravljenja, so: izrazitost simptomov (bolečine, krvavitve), neplodnost zaradi miomov, značilnosti tumorja (volumen, lega), starost, želja po ohranitvi maternice in želja po ohranitvi plodnosti. Zato je treba razmisliti o različnih načinih zdravljenja za tri skupine bolnic:

-          ženske, mlajše od 40 let s simptomatskimi miomi, ki deformirajo maternično votlino, in neplodnostjo,

-          ženske, ki so pred menopavzo s simptomatskimi miomi, si ne želijo nosečnosti, želijo pa ohraniti maternico,

-          in ženske, starejše od 40 let s simptomatskimi miomi.

O prednostih zdravljenja z ulipristalacetatom oziroma negativnih plateh terapije z agonisti gonadotropin sproščujočega hormona (GnRH)?

Prof. dr. Jacques Donnez: Agonisti gonadotropin sproščujočega hormona (GnRH), ki smo jih za zdravljenje miomov predpisovali mladim ženskam leta in leta, so številnim povzročali glavobole, boleče prsi, spremembe v spolni sli in razpoloženjska nihanja. Omenjena zdravila kar petina žensk slabo prenaša, prav tako tudi spremembo v ravni progesterona med drugo fazo menstrualnega cikla.

Pri novem zdravilu, selektivnem modulatorju progesteronskih receptorjev (SPRM) ulipristalacetatu, ni nobenih resnejših neželenih učinkov. Edino, kar smo opazili, je sprememba v endometriju, kar pa se pojavlja tudi pri dolgoročni uporabi drugih selektivnih modulatorjev progesteronskih receptorjev. Zato smo se odločili za dolgoročno terapijo z vmesno prekinitvijo, s čimer je tudi omenjeni neželeni učinek izginil.

Kaj je prof. dr. Donnez sporočil slovenskim ginekologom?

Prof. dr. Jacques Donnez: Moje sporočilo je jasno: izvajamo povsem preveč operacij miomov. Še posebno zdaj, ko imamo prvič možnost zelo učinkovito ustaviti obilno krvavitev in zmanjšati velikost miomov pri 80 odstotkih žensk. Za mlade ženske, ki se posvetujejo zaradi neplodnosti, je to prvi korak zdravljenja. Pri intramuralnem miomu (miom, ki raste znotraj maternične stene), ki izkrivlja maternično votlino, bi medikamentozna terapija morala biti prva izbira. Po treh mesecih lahko opazujemo, kako se ženska odziva na zdravljenje in odvisno od tega se odločamo o nadaljnjem poteku terapije. Pri 20 odstotkih žensk, ki se slabo odzivajo, seveda predlagamo miomektomijo, vendar pa imamo pri veliki večini, preostalih 80 odstotkih mladih žensk, ki se posvetujejo zaradi neplodnosti, alternativo operaciji.

UPA je v EU registriran za predoperativno zdravljenje simptomov miomov, že letošnjega junija pa se pričakuje razširjena indikacija za podaljšano zdravljenje.

Povzetek:

Zdravljenje z novim zdravilom UPA (ulipristalacetatom) je učinkovita terapija za konzervativno zdravljenje miomov, pa tudi kot predoperativno dopolnilo pred operacijo. Z omenjenim zdravilom se namreč miomi občutno skrčijo, zaradi česar je potreben manj invaziven poseg!

Z UPA se ženska operaciji lahko izogne ali pa se operativni poseg (odstranitve miomov ali celo maternice), močno omili.

 Zdravniki se še vedno vse prepogosto odločijo za operacijo miomov, je odločen ugleden belgijski ginekolog Jacques Donnez. Smo na prelomnici, ko je treba tudi v prakso uvesti  nov pristop, ki je za žensko ugodnejši. Vsak operativni poseg prinaša s seboj hud stres, temu se sedaj lahko izognemo.

 

'Seveda pa imajo pri vpeljavi sodobnega načina zdravljenja veliko vlogo tudi same ženske, ki morajo o svojih težavah zdravniku natančno poročati, le ta pa jih mora o vseh možnostih zdravljenja poučiti.

Ženske naj tudi vprašajo ginekologa, katere oblike zdravljenja so jim na voljo ‒ tako medikamentozne kot kirurške ‒ in naj zahtevajo razlago!'

 

Načini zdravljenja materničnih miomov so v preteklosti obsegali kirurško odstranitev miomov ali celotne maternice. V prvih letih 21. stoletja so zlati standard odstranjevanja miomov postale manj invazivne endoskopske metode, ki so kirurgom omogočile izvajanje histeroskopske ali laparoskopske miomektomije.

Odprta pa je ostala potreba po možnosti nekirurškega ukrepanja (zlasti kadar je treba ohraniti plodnost ženske) in po zdravljenju, ki bi bilo bistveno in dolgotrajno učinkovito ter brez pomembnih neželenih učinkov. V povzetku obravnavamo nove načine zdravljenja miomov, vključno z zdravljenjem s selektivnimi modulatorji progesteronskih receptorjev (SPRM) in operacijo. 

Vir: Sanja Vilfan Svajger medical journalist, editor in chief & producer

 

 

Media productions KINOKS
EU/Slovenia

 

Zavod Kinoks Medijska Produkcija

 

Objavljeno v Zdravje

Z gibanjem do zdravja 2015

Ponedeljek, 18 Maj 2015 11:00
Udeležite se brezplačnega preizkusa hoje na 2 kilometra in izmerite svojo telesno pripravljenost!

 

Na voljo je knjižica Z gibanjem do zdravja 2015, v kateri najdete datume brezplačnih preizkusov hoje na 2 kilometra po vsej Sloveniji! 

Preizkus hoje na 2 kilometra je enostaven, natančen, varen in ponovljiv test, na katerem s pomočjo tako hitre hoje kot jo zmorete, da pri tem ne ogrožate svojega zdravja, izmerimo vašo telesno zmogljivost in vam na podlagi vaših rezultatov svetujemo ustrezno telesno dejavnost ter zdravju prijazno športno vadbo.

 

 

 

knjizica zgdz2015Primeren je za vse med 20. in 65. letom, ki ste telesno nedejavni ali zmerno telesno dejavni. Preizkus lahko opravite večkrat (priporočljivo vsakih 6 mesecev) in tako sledite izboljšanju svoje telesne zmogljivosti. Udeležba je brezplačna!

knjižici Z gibanjem do zdravja 2015 najdete tudi priporočila za zdravje koristno telesno dejavnost in praktične nasvete za aktiven življenjski slog, primere vaj za ogrevanje in ohlajanje, kratka priporočila o kolesarjenju, predstavitev nordijske hoje, osebni koledar vadbe in druge uporabne informacije. 

 

 

Objavljeno v Šport in rekreacija

Zdravilne lastnosti bezga

Ponedeljek, 11 Maj 2015 09:42
Bezeg prav gotovo pozna vsak izmed vas. Toda, ali veste dovolj o tej rastlini? Naj vam razkrijemo samo nekaj zdravilnih lastnosti, ki jih bezeg vsebuje. Bezeg sodi med rod grmovnic oziroma nizkih dreves. In sicer obstaja okoli 30 različnih vrst bezga. Plod bezga je jagodast in koščičast. Verjetno vsi veste kako izgleda?

Če se kdaj sprehajate po naravi in opazite zeleno drevo z umazano belimi cvetovi, potem je velika verjetnost, da ste opazili ravno bezeg. Bezeg ima številne zdravilne lastnosti, zaradi česar so ga v pretekosti imenovali tudi zdravilna skrinjica za kmečke ljudi. Med drugim bezeg pomaga pri sladkorni bolezni, senenem nahodu, vzpodbuja delovanje znojnic, niža vročino in prehlad, čisti kri,… Že iz preteklosti omenjeno rastlino povezujejo s številnimi vraži. Nekoč so namreč verjeli, da v bezgu živijo neki dobri duhovi, ki skrbijo za dobro počutje in varnost ljudi.  Še danes ponekod veje posvečenega bezga uporabljajo za izdelavo magičnih paličic.

Kje raste bezeg

bezeg grmovjeBezeg raste v grmih, ki sežejo tudi do deset metrov visoko. Njihovi cvetovi so rumenkasto bele barve in imajo zelo značilen vonj, ki je tudi izjemno intenziven. Če boste v cvetove ugriznili, boste videli, da so grenki, plodovi, ki se iz njih razvijejo, pa sveži in surovi niso užitni. Njihov vonj in okus pa sta popolnoma drugačna. Bezeg načeloma cveti v juniju, jagode iz cvetov pa dozorijo nekje v septembru. V gozdu ga boste bolj težko našli, navadno pa raste ob jasah ali na robu gozda, marsikje pa ga zdaj že načrtno zasadijo na vrtu.

Ker ima ta rastlina mnoge zdravilne lastnosti, so ga v preteklosti imenovali »zdravilna skrinjica kmečkih ljudi«. Pomaga pri številnih težavah, od sladkorne bolezni pa do vročine, prehladov in senenih nahodov, celo čisti kri in spodbuja delovanje znojnic. Zato ni presenetljivo, da so z njim povezane tudi številne vraže. Nekoč so verjeli, da v njem živijo dobri duhovi, ki skrbijo za varnost in dobro počutje in tako naj bi ljudem, ki so imeli bezeg doma, pomagal odganjati vse škodljivce, ne le tatove, pač pa tudi čarovnice in slabe energije.

Nekoč so verjeli, da v njem živijo dobri duhovi, ki skrbijo za varnost in dobro počutje in tako naj bi ljudem, ki so imeli bezeg doma, pomagal odganjati vse škodljivce, ne le tatove, pač pa tudi čarovnice in slabe energije. Na Danskem na primer ljudje verjamejo, da pohištvo izdelano iz bezgovega lesa, prinaša nesrečo. Romi ne dovoljujejo uporabo bezgovega lesa za kurjavo. Nekateri verjamejo v dejstvo, da, če bezeg raste v bližini hiše ali ga obesimo nad okna in vrata, potem bo hiša zagotovo zaščitena. Nekateri spet trdijo, da je dobro s seboj nositi bezgov les, saj naj bi le – ta ljudi varoval od prešuštva. V preteklosti so ljudje s seboj nosili tudi bezgovo vejico s tremi vozlji, saj naj bi to preprečevalo revmatizem. Še danes pa bezeg uporabljajo na porokah, saj naj bi deloval kot amulet sreče za mladoporočenca. Kakorkoli, omenjenih ritualov in vražev je verjetno še kar nekaj. Če boste v kaj verjeli ali ne pa je povsem vaša odločitev.

V kolikor v vraže in verovanja ne verjamete, potem se raje osredotočite na vse zdravilne učinke, ki jih bezeg vsebuje. Ta cenjena rastlina je namreč uporabna prav cela, vse od poganjkov, listov in cvetov, do notranjih plasti lubja na koreninah. Raste predsvem ob sončnih legah ob robovih jas in gozdov.  Bezeg prične cveteti v juniju, jagode pa dozorijo komaj v mesecu septembru.  Mlade poganjke, liste in cvetove pa je potrebno nabirati že zgodaj spomladi in to obvezno ob sončnem vremenu. Kot smo že omenili imajo cvetovi bezga  tipično rumenkasto belo barvo. Listi in mladi poganjki bezga vsebujejo nekatere sestavine, katere v naših telesih vzpodbudijo delovanje žlez znojnic in s tem posledično vplivajo na pospešeno izločanje seča ter odvajanje strupenih snovi iz telesa.

Če se odpravite nabirat cvetove in želite doma sami pripraviti bezgov čaj ali kakšen drugi pripravek, vam svetujemo, da cvetove sušite na svežem zraku, ampak ne na soncu. Tako bodo bezgovi cvetovi ohranili svojo barvo. Ko se cvetovi posušijo, jih shranite v platnene ali papirnate vrečke in nikakor ne v plastične vrečke! Olje cvetov je tudi odlično sredstvo za obnavljanje razpokane kože. Cvetovi bezga imajo tipično aromo, sam okus cvetov pa je grenak – vendar pazite, da ne uživate svežih in surovih jagod, saj le – te niso užitne! Surove jagode povzročijo drisko, slabost, bruhanje in v najhujših primerih tudi mrzlico.

Cvetovi bezga so odlični za čiščenje organizma, prav tako pa pomagajo tudi pri kašlju, gripi, zbijanju vročine, pljučnici, prehladu in astmi. Utrjujejo namreč sluznico v žrelu in nosu in tako krepijo tudi odpornost proti okužbam. V kolikor ste eden izmed tistih, ki jih vsako leto muči seneni nahod, vam priporočamo, da si naredite pripravke iz bezgovih cvetov. Ti namreč omilijo napade senenega nahoda – uživajte jih že nekaj mesecev pred samim pojavom tega nahoda. V listih bezga se nahaja zdravilna snov, katera vpliva na količino sladkorja v krvi in ravno zaradi tega je bezgov čaj odlično sredstvo pri zdravljenju sladkorne bolezni. Poleg tega pa lahko liste uporabljate tudi kot antiseptične obkladke za rane in kot sredstvo za odganjanje insektov. Vas zanima kako učinkuje lubje na naše zdravje? Morda se vam zdi neverjetno, da bi lahko lubje neke rastline kakorkoli pozitivno učinkovalo na človeško telo in organizem, a v tem primeru je neverjetno, verjetno. Lubje debel, vej in korenin bezga deluje odvajalno, pomaga pri motnjah v delovanju ledvic, mehurja, mišičnem in sklepnem revmatizmu ter vodenici.

Uporaba bezga

Najbolje je to, da je bezeg uporaben v celoti. Uporabljamo lahko namreč prav vse od listov do poganjkov, cvetov in jagod ter celo notranjo plast lubja na koreninah. Najprej tako zgodaj spomladi (predvsem v aprilu in maju) naberemo mlade poganjke in liste, pozneje (običajno v juniju) pa že cvetove, za katere je pomembno, da jih nabiramo ob sončnem vremenu. Z bezgovimi listi in poganjki si lahko pomagamo pri čiščenju organizma, saj vsebujejo snovi, ki pospešujejo izločanje seča in delovanje znojnic. Predvsem v listih se skriva učinkovina, ki vpliva na količino sladkorja v krvi.

Najbrž je še najbolj znana uporaba bezga v obliki bezgovega sirupa ali šabese, za njiju uporabimo bezgove cvetove, ki pa so odlični ne le za čiščenje organizma, pač pa pomagajo tudi zbijati vročino, blažiti kašelj, preboleti gripo in prehlad ter celo pljučnico in astmo! Ker bezgovi cvetovi ne delujejo le kurativno, pa utrjujejo tudi sluznico v nosu in žrelu ter krepijo odpornost proti okužbam. Pripravki iz bezgovih cvetov lahko omilijo tudi napade senenega nahoda, vendar jih moramo uživati vnaprej, že nekaj mesecev preden se nam pojavi seneni nahod.

Pri uživanju bezgovih plodov ali pripravkov, morate biti pozorni na naslednje:

  • Bezga ne smejo uživati matere, ki dojijo ali nosečnice, saj vsebuje stupene alkaloide, ki lahko škodujejo plodu.
  • Bezeg uživajte v zmernih količinah, saj lahko prevelike količine povzročijo nekatere zdravstvene težave.
  • Še enkrat vas opozarjamo – ne uživajte surovih jagod!

V primeru večjih zdravstvenih težav vam svetujemo, da se o uživanju bezga raje predhodno posvetujete s svojim zdravnikom ali strokovnjakom na tem področju.

Previdno!

Še preden pa vam predstavimo recepte, s pomočjo katerih boste lahko polepšali svoje poletje s svežino bezga, vam moram razložiti še uporabnost lubja. Tudi lubje debel, vej in korenin namreč deluje odvajalno. Pomaga pri motnjah v delovanju ledvic in mehurja, vodenici, mišičnem in sklepnem revmatizmu. Iz vej Slovaki ustvarjajo celo piščali, podobne inštrumente pa izdelujejo tudi Madžari. Na Danskem sicer verjamejo, da pohištvo, izdelano iz bezgovega lesa, prinaša nesrečo, romske skupnosti pa ne dovoljujejo uporabo bezgovega lesa za kurjavo.

Ne glede na njegovo zdravilnost pa ga uživajte zmerno, saj lahko prevelika količina povzroča določene zdravstvene težave. Prav tako naj ga ne uživajo nosečnice in doječe matere, surovih svežih jagod pa nikakor ne jejte, saj niso užitne in povzročajo bruhanje in drisko ter celo mrzlico.

Bezgov čaj

bezegMarsikdo priporoča uživanje bezgovega čaja, še zlasti v času, ko razhajajo prehladi in pri obolenjih pri katerih se stanje malce popravi že s potenjem. Bezgov čaj uporabljajo za zdravljenje bronhitisa, lažjih oblik pljučnice, kašlja, nahoda, za zdravljenje revmatskih bolezni in tudi astme.  V kolikor je delovanje vaših ledvic zmanjšano in telo pomanjkljivo izloča seč, vam svetujemo, da si nabavite čaj iz bezgovih listov, saj ta pomaga odvajati nakopičene tekočine v telesu. Bezgov čaj med drugim tudi čisti kri.  Vendar, pozor! Prepričanje, da se potite, ker pijete vroč čaj, je zmotno. Raziskave so pokazale, da na potenje vplivajo predvsem snovi, ki jih vsebujejo bezgovi cvetovi in ne toplota čaja. Ta ne igra nobene vloge pri tem. Povsem zadosti je, če pijete mlačen čaj – kljub vsemu bo poskrbel za pričakovano potenje telesa.

Črni bezeg

V ljudskem zdravilstvu črni bezeg uporabljajo proti nahodu in vnetju obnosnih votlin, za izločanje vode ter kot blago odvajalo in blago protivnetno zdravilo. Poparek bezgovih cvetov naj bi spodbujal potenje, s čimer se strokovnjaki ne strinjajo povsem, saj pravijo, da je potenje zgolj posledica zaužitja vroče tekočine, pa naj bo to bezgov čaj ali juha. A ljubiteljev bezgovih pripravkov to ne moti.

Črni bezeg (Sambucus nigra) raste v Evropi in severni Ameriki. Najpogosteje ima obliko grma, a lahko zraste tudi kot drevo in doseže višino do 10 metrov. V Sloveniji lahko še danes ob številnih kmečkih hišah najdemo drevo črnega bezga, ki so ga nekoč imeli za svetega.

Kaj, kdaj in koliko

  • Proti gripi, prehladom in bronhialnim katarjem naj bi uživali poparek ali tinkturo na osnovi črnega bezga. Tudi za potilno kuro je primeren poparek. Pijemo ga trikrat na dan po eno do dve skodelici vročega čaja in ga zlasti pri kašlju sladimo z medom. Tinkturo uporabljamo tako, da trikrat na dan popijemo po jedi po 20 kapljic, razredčenih v kozarcu vode.
  • Za lajšanje vnetja grla, vnetih dlesni (gingivitis) ali ustne votline lahko uporabljamo prevretek na osnovi črnega bezga. Z njim grgramo ali izpiramo usta štiri- do šestkrat na dan, zlasti po jedi.
  • Proti driskam naj bi delovali dobro posušeni bezgovi plodovi (kadar nimamo suhih borovnic). V takem primeru naj bi večkrat na dan jemali po 10 do 15 posušenih jagod ali jih zmešali med domače čaje.
  • Pri vročičnih obolenjih zaradi osvežujočega okusa in velike količine vitaminov priporočajo bezgov sirup, bezgov sok ali bezgovo marmelado.
  • Nekateri menijo tudi, da lokalno uporabljan prevretek korenin pomaga pri odpravljanju naglavnih uši. (Jazbeci se vneto drgnejo ob korenine, da bi uničili uši v svoji dlaki.)

Čeprav črni bezeg vsebuje majhne količine sambunigrina, o strupenosti ne poročajo. Vendar čezmerna ali dolgotrajna uporaba bezgovih pripravkov povzroči preveliko izločanje kalija s sečem. Med nosečnostjo ali dojenjem bezgovih pripravkov ne uporabljajte.

Nekaj receptov za pripravke iz bezga

Cvrtje bezga

  • ¼ l mlačnega mleka
  • Pol čajne žličke soli
  • 22 dag moke
  • 3 rumenjaki
  • Sneg iz treh beljakov
  • Od 6 – 12 bezgovih cvetov
  • Maščoba za cvrenje

Navodila za pripravo: Mleko, moko in rumenjake umešajte skupaj in mešanici dodajte sladkor ter sol. Nato naredite čvrst sneg iz beljakov. Cvetove bezga splaknite z vodo, odcedite ter jih posamično pomakajte v testo in nato ocvrite na vroči masti. Ko so ocvrtki rahlo rumene barve jih potresite s sladkorjem ali pa pomakajte v pivovo testo. V kolikor želite bolj krhke cvetove, dodajte več jajc in manj moke. Privoščite pa si lahko tudi bezgove palačinke.

Šabesa

  • 4,5 litre vode
  • 30 ml vinskega ali jabolčnega kisa
  • 700 g sladkorja
  • tanko olupljena lupina limone in sok
  • 12 cvetov bezga

Zavrite vodo in jo prelijte v sterilizirano posodo. Nato dodajte sladkor in mešate vse dokler se ne raztopi. Ko se mešanica vode in sladkorja ohladi, dodajte kis, lupino limone, sok ter bezgove cvetove. Vse skupaj pokrijte s krpo in pustite stati 24 ur. Nato skozi krpo precedite tekočino v steklenice z debelim steklom. Šabesa je na red za pitje čez približno dva tedna. Servirajte jo ohlajeno.

Bezgov sok

  • 40 cvetov bezga
  • 2 limoni
  • 5 dkg citronke – citronske kisline
  • 1 košček ingverja in 1 kg sladkorja

Operite limoni in ju skrtačite v vroči vodi, v katero ste predhodno dodali ščepec sode bikarbone. Nato limoni narežite na tanke lupine. V loncu zmešajte bezgove cvetove, limoni, ingver, citronsko kislino in 2 l vode. Vso mešanico pustite stati 24 ur, nato jo precedite skozi krpo, primešajte sladkor in zavrite. Vroče nato nalijte v steklenice in zaprite. Sok pijete razredčen z navadno vodo, lahko pa ga dodate penečemu vinu ali ledenemu čaju.

Vir: http://www.bodieko.si/

Objavljeno v Zdravje

Zdrava prehrana je ključnega pomena tudi za dobro delovanja imunskega sistema, kar je pomembno v jesensko-zimskih dneh, ko smo še posebej izpostavljeni različnim okužbam.

Prav tako je zlasti v zimskih mesecih na razpolago manj svežega sadja in zelenjave, zato je pomembno, kako telesu zagotoviti dovolj hranilnih snovi, da bi ostali zdravi. Po prepričanju nutricistke Karle Klander je zato v tem obdobju treba poseči po hrani, ki je bogata z določenimi vitamini in minerali. 

Eden najmočnejših antioksidantov, ki ščitijo celice pred nastankom prostih radikalov ter tako ustvarjajo optimalne pogoje za dobro delovanje imunskega sistema in njegovo boljšo odzivnost, je vitamin C. "Ta je desetletja veljal za zmagovalca pri preprečevanju prehladnih obolenj in gripe, v hladnejšem delu leta pa so ga še posebej priporočali. Brez dvoma si še vedno zasluži vse spoštovanje. Tako omenjen vitamin najdemo zlasti v camu camu, goji jagodah, limonah, kiviju, aroniju, paprikah, zelju, brokoliju in tako dalje."

Vloga vitamina D naj bi bila pri preprečevanju prehladnih obolenj večja kot vloga vitamina C


Toda po mnenju naše sogovornice je treba izpostaviti tudi pomembnost vitamina D. "Nova spoznanja namreč kažejo, da je vloga vitamina D pri preprečevanju prehladnih obolenj celo večja kot vloga vitamina C."

Ker so jesendki in zimski dnevi krajši, sonce pa relativno šibko, je raven vitamina D v tem obdobju zmanjšana, zato so ljudje bolj dovzetni za virusne okužbe. Vitamin D namreč z nadzorovanjem citokinov, beljakovin, ki delujejo kot posredniki med elementi imunskega sistem, pomaga uravnavati imuniteto. 

Za nabiranje zalog tega vitamina se je zato najbolje izpostaviti soncu, manj ga dobimo s prehrano, njegovo raven pa lahko reguliramo s prehranskimi dopolnil. Sicer pa vitamin D najdemo zlasti v olju jeter polenovke, lososu in tuni. 

Kot močni antioksidanti delujejo tudi vitamina A in E ter minerala cink in selen. Vitamin A najdemo na primer v sladkem krompirju, korenju, temnozeleni zelenjavi, jetrih, jajčnem rumenjaku ali maslu, vitamin E pa v olju pšeničnih kalčkov, rumenjaku, stročnicah, oreščkih, v zeleni listnati zelenjavi, maslu ali rastlinskem olju. 

S cinkom so bogati pivski kvas, lupinarji, kot so školjke, polži in raki, jetra, otrobi, oreščki, špinača, korenje, ovseni kosmiči ali na primer sončnična semena, s selenom pa brazilski oreščki, morska hrana, česen, čebula, polnozrnata žita, rjavi riž, ananas, piščanec in tako dalje. 

Imunski sistem podpirajo tudi maščobne kisline omega 3, ki jih zaužijemo z lanenim oljem in semeni, konopljinim oljem, semeni chia, orehi, lososom, sardelami in tako dalje.

 

cimet klinčki koper

"Kot smo že omenili, so v hladnih dneh priporočljiva živila, ki grejejo, in med začimbami so to zagotovo zlasti cimet, klinčki, koper, janež, ingver, česen, čebula in podobno."

Tudi zelišča in začimbe so izvrstna prva pomoč


Prav tako je za dober imunski sistem po besedah Klanderjeve treba imeti zdravo črevesno floro, saj je ta odgovorna za dobro prebavo in vsrkanje pomembnih hranil, zato je občasno priporočljivo poseči tudi po kakovostnih probiotikih.

Tudi zelišča in začimbe, ki jih lahko zaužijemo v majhnih količinah, so izvrstna prva pomoč v obdobju, ko smo zaradi manj ugodnih vremenskih dejavnikov bolj dovzetni za različna prehladna obolenja. "Kot smo že omenili, so v hladnih dneh priporočljiva živila, ki grejejo, in med začimbami so to zagotovo zlasti cimet, klinčki, koper, janež, ingver, česen, čebula in podobno. Za izvrstne v boju proti prehladu so se izkazali tudi timijan, žajbelj in hren. Ne smemo pa pozabiti niti na kajenski poper, kurkumo, za dihalne težave pa je zelo opevano olje črne kumine," še pove Klanderjeva.

Vir: http://www.siol.net/, Avtor: Andreja Rebernik

Objavljeno v Zdravje

Pravilna prehrana, telovadba in dovolj spanja vodijo do zdravja. Vendar pa ni vedno tako preprosto, pogosto so namreč lahko odločitve, za katere menimo, da jih naredimo v korist našemu zdravju, tiste, ki povzročijo škodo. 

1. Prepogosta uporaba gela za higieno rok
Če pogosto uporabljate gel za higieno rok, bi bilo morda priporočljivo, da bi si vzeli nekaj premora. 

Sicer pa uporabljajte vodo in milo. Geli namreč navadno vsebujejo triklosan, ki lahko spodbuja odpornost bakterij na antibiotike in viruse.

2. Ni dobro umivati zob po vsakem obroku
Čeprav se sliši umivanje zob po vsaki jedi kot dobra ideja, temu ni tako. Po zaužiti hrani, predvsem sladki in kisli, je namreč zobna sklenina občutljiva, s takojšnjim ščetkanjem pa jo lahko poškodujemo. 

Po zaužitju hrane je čez dan priporočljivo izpiranje ust, ščetkanje pa zjutraj in zvečer. 

3. Preskakovanje obrokov, da bomo pozneje bolj lačni
Ljudje pogosto izpuščajo obroke in potem za kosilo ali večerjo pojedo več hrane. Mišljenje, da porazdelitev obrokov ni pomembna, je zmotno. 

Znanstveni ugotavljajo, da imajo ljudje, ki ne zajtrkujejo, večjo potrebo po sladkem ali slanem. Pomembno je tudi, da se kalorije porazdelijo skozi dan, zato je bolje čez dan jesti obroke, ki so polni beljakovin, zvečer pa se tovrstni hrani izogniti. 

4. Pitje zgolj ustekleničene vode
Številni danes prisegajo na pitje vode iz plastenke. Dejstvo je, da v takšni vodi ni fluora, njegovo pomanjkanje pa povzroča zobno gnilobo. 

Če je voda iz pipe pitna, je zagotovo bolj zdravo, da pijemo to vodo. 

5. Zgolj ena vrsta rekreacije
Vsako gibanje je zdravo, je pa zagotovo priporočljivo, da se različne vrste vadb kombinirajo. Na ta način se telo ne navadi na zgolj eno vrsto vaj. 

V primeru, da je edini način rekreacije hoja, je priporočljivo, da se dodajo na primer še vaje za roke in trebuh in tako razmigamo vse dele telesa. 

6. Preveč vitaminov in dodatkov
Več ni nujno boljše, zlasti ko gre za vitamine in minerale. Ljudje pogosto na lastno pobudo uživajo vitamine in minerale, čezmerno uživanje pa lahko pusti resne posledice. 

Velike količine vitamina A lahko na primer poškodujejo plod pri nosečnicah, predoziranje vitamina C lahko povzroči prebavne težave, čezmerno uživanje vitamina B6 pa vodi do poškodbe živcev.

Vir: http://www.zdus-zveza.si/Planet Siol.net

Objavljeno v Zdravje

Svetovni dan zdravja 2014

Ponedeljek, 07 April 2014 12:06

Letošnji Svetovni dan zdravja, ki ga vsako leto obeležujemo 7. aprila, je Svetovna zdravstvena organizacija (SZO) posvetila boleznim, ki jih prenašajo vektorji oziroma prenašalci. Prenašalci so največkrat členonožci, mednje pa uvrščamo komarje, klope, peščene muhe, uši in bolhe. Zato je geslo letošnje obeležitve »MAJHEN UGRIZ - VELIKA TEŽAVA«.

V Sloveniji vektorske nalezljive bolezni prenašajo klopi, najbolj pogosti pa sta klopni meningoencefalitis in Lymska borelioza. Po preliminarnih podatkih Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) je lani v Sloveniji zaradi lymske borelioze zbolelo 6.938 oseb, zaradi klopnega menigoencefalitisa pa 310 oseb. Vbod klopa je sam po sebi majhna nadloga, lahko pa povzroči pojav resnih zdravstvenih težav. Vbod klopa je smiselno preprečiti z uporabo repelentov ali pa vsaj skrajšati čas, ko je klop prisesan, tako da se po obisku narave skrbno pregledamo in odstranimo klope. Na NIJZ zato svetujemo primerno zaščito pred klopi.

Vir: http://www.ivz.si/

Objavljeno v Zdravje

V soboto, 15. marca, med 9. in 12. uro bodo izbrane zdravstvene, specialistične in zobozdravstvene ambulante po vsej Sloveniji odprle svoja vrata za brezplačne preglede.

Brezplačni pregledi bodo namenjeni vsem, ki jih potrebujejo, vendar zaradi kakršnihkoli razlogov, kot so na primer dolge čakalne vrste ali neurejeno zdravstveno zavarovanje, do njih ne morejo priti.
 
Kako do pregleda?
Na brezplačni pregled se je treba prej naročiti, in sicer na telefonsko številko 080 13 44 vsak delavnik od 8. do 16. ure ali na Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Potrebujete Javascript za pogled.. 

Število pregledov je omejeno, prijave se bodo zbirale do zapolnitve mest oziroma do 11. marca.

 
Korak bližje k zdravju Slovencev

Na povabilo za sodelovanje v akciji Dan odprtih vrat portala Viva so se odzvali številni zasebni zdravniki, specialisti in zobozdravniki iz vse Slovenije. Dan odprtih vrat je sicer del projekta zdravstvenega opismenjevanja Govori jezik zdravja, ki ga podpira tudi ministrstvo za zdravje.

Organizatorji še poudarjajo, da je akcija namenjena predvsem socialno šibkim ljudem brez zavarovanja.

 
H kateremu zdravniku se lahko prijavite?

GORENJSKA 
• Milan Baškovič, dr. med., spec. gin. in por., ginekologija, Škofja Loka (10 pregledov dojk)
• Dušan Bavdek, dr. med., spec. spl. med., splošna medicina, Kranj (12 pregledov)
• Liljana Krivec Skrt, dr. med., spec. spl. med., splošna medicina, Bled, (12 pregledov)
• Križnar Iztok, dr. dent. med., zobozdravstvo, Kranj (6 pregledov)
• Diana Terlević Dabić, dr. dent. med., zobozdravstvo, Škofja Loka (5 pregledov)

OSREDNJESLOVENSKA
• Predrag Aleksič, dr. med.,spec. dermatovenerolog in varikolog, dermatologija, Ljubljana (15 pregledov)
• Helena Rupnik, dr. med., spec. dermatovenerologije, dermatologija, Ljubljana (5 pregledov) 
• asist. Borut Žgavec, dr. med., spec. dermatovenerologije dermatologija, Ljubljana (5 pregledov) 
• Nataša Grebenšek, dr. med., spec. dermatovenerologije, dermatologija, Ljubljana (5 pregledov)
• mag. Dušan Kaloper, dr. med., spec. fiziater, fiziatrija, Ljubljana (12 pregledov)
• Maja Kozlevčar Živec, dr. med., spec. fiziater, fiziatrija, Ljubljana (10 pregledov)
• mag. Urška Bizjak Ogrinc, dr. med., spec. gin. in por., ginekologija, Ljubljana (12 pregledov) 
• Helena Istenič, dr. med., spec. gin. in por., ginekologija, Kamnik (12 pregledov) 
• prim. dr. Risto Angelski, dr. med., spec. internist, kardiologija, Ljubljana (6 pregledov) 
• Vesna Zabukovec, dr. med., spec. internistka, kardiologija, Ljubljana (7 pregledov)
• Beatrix Švent, dr. med., spec. MDPŠ, medicina dela in športa, Postojna (3 pregledi)
• prim. mag. Viktor Švigelj, dr. med., spec. nevrologije, nevrologija, Ljubljana (6 pregledov)
• prof. Janko Popovič, dr. med., spec. ortoped, ortopedija, Ljubljana (5 pregledov) 
• doc. dr. Nada Kecelj Leskovec, dr. med., spec. dermatovenerolog, flebolog, pregled ven, Domžale (9 pregledov)
• Mirjana Furlan, dr. med., spec. psihiatrije, psihiatrija, Ljubljana (5 pregledov) 
• Marina Leskovec Žakelj, dr. med., spec.int.pulm., pulmologija, Ljubljana (5 pregledov) 
• prim. Marko Demšar, dr. med., spec. rentgenolog, ultrazvok, Ljubljana (10 pregledov) 
• Irena Vidic, dr. med., spec. ultrazvočne diagnostike, ultrazvok, Ljubljana (10 pregledov) 
• Valerija Rus, dr. med., spec. spl. med., splošna medicina, Dol pri Ljubljani (12 pregledov)
• Renata Gavran Čekeliš, dr. dent. med., zobozdravstvo, Ljubljana (12 pregledov) 
• prim. dr. Metoda Rejec-Novak, dr. dent. med., spec. čeljustne in zobne ortopedije, ortodontija, Ljubljana (12 pregledov)
• Igor S. Fuis, dr. dent. med., zobozdravstvo, Ljubljana (12 pregledov) 
• Alenka Grahek Mihovec, dr. dent. med., zobozdravstvo, Ljubljana (12 pregledov)
• Mirjam Čuden-Kocbek, dr. dent. med., zobozdravstvo, Ljubljana (10 pregledov) – prednost imajo vsi, ki se zelo bojijo zobozdravnika
• Smilja Djordjević, dr. dent. med., zobozdravstvo, Ljubljana (12 pregledov)
• Mateja Karlin Sambolec, dr. dent. med., zobozdravstvo, Ljubljana (6 pregledov)
• mag. Metka Adamič, dr. med., spec. dermatovenerologije, dermatologija, Ljubljana (6 pregledov)
• prof. dr. Miloš D. Pavlović, dr. med., spec. dermatovenerologije, dermatologija, (4 preglede) 
• asist. mag. Matej Makovec, dr. med., specialist kirurg, klinični pregled in ultrazvok krčnih žil, Ljubljana (10 pregledov)
• Anja Siegl, dr. dent. med., zobozdravstvo, Ljubljana (12 pregledov)
• Marko Clemenz, dr. dent. med., zobozdravstvo, Ljubljana (12 pregledov)

PRIMORSKA
• dr. Sabina Zimmermann, dr. med., spec. dermatologije, pregled ven, Portorož (12 pregledov)
• Psihiatrija, Koper, (6 pregledov)
• doc. dr. Nevenka Podgornik, psihoterapija, Nova Gorica (3 preglede)
• Peter Bossman, dr. med., spec. spl. med., splošna medicina, Koper (20 pregledov)
• Ardea Česnik, dr. med., spec. spl. med., splošna medicina, Ajdovščina (6 pregledov)
• Rasta Tomc, dr. med., spec. spl. med., splošna medicina, Koper (6 pregledov) 
• Elizabeta Bratuž-Pirc, dr. dent. med., zobozdravstvo, Nova Gorica, (8 pregledov)
• Sonja Čuk Kavčič, dr. dent. med., zobozdravstvo, Ajdovščina (15 pregledov)
• Vlasta Jesenšek Košič, dr. dent. med., zobozdravstvo, Tolmin (7 pregledov)

POMURSKA
• Ludvik Kiraly, dr. med., spec. oftalmologije, oftalmologija, Lendava (12 pregledov)
• Irena Rihtaršič, dr. med., spec. spl. med., splošna medicina, Murska Sobota (12 pregledov)
• Mirko Lukač, dr. dent. med., zobozdravstvo, Lendava (6 pregledov)
• Franc Horvat, dr. dent. med., zobozdravstvo, Murska Sobota (12 pregledov)
• Mihael Šimonka, dr. dent. med., zobozdravstvo, Radenci (5 pregledov) 
• Jadranka Šimonka, dr. dent. med., zobozdravstvo, Radenci (5 pregledov)

PODRAVSKA
• asist. Simona Senegačnik, dr. med., spec. dermatovenerologije, dermatologija, Maribor (6 pregledov)
• asist. Katarina Trčko, dr. med., spec. dermatovenerologije, dermatologija, Maribor (5pregledov)
• Ernest Novak, dr. med., specialist kirurg, estetska kirurgija, Maribor (5pregledov)
• Vesna Mele, dr. med., spec. MDPŠ, medicina dela in športa, Ormož (12 pregledov) 
• Simon Trpin, dr. med., spec. oftalmolog, oftalmologija, Maribor (6 pregledov)
• Helena Gerbec, dr. med., spec. oftalmolog, oftalmologija, Maribor (5 pregledov)
• Andreja Pehnec, dr. med., spec. ortoped, ortopedija, Maribor (12 pregledov) 
• JanaGolub, dr. med., spec. spl. med., splošna medicina, Slovenska Bistrica, (12 pregledov)
• Tanja Pavlović, dr. med., spec. spl. med., splošna medicina, Slovenska Bistrica, (5 pregledov)
• Eva Mejač, dr. med., spec. spl. med., splošna medicina, Zgornja Polskava (12 pregledov)
• Milica Radulovič, dr. dent. med., zobozdravstvo, Maribor, (9 pregledov) 

SAVINJSKA
• Suzana Peternelj Marinšek, dr. med., spec. gin. in por., ginekologija, Celje, (12 pregledov) – samo ženske brez urejenega zdravstvenega zavarovanja
• Metoda Vidmar Vengust, dr. med., spec. psih., psihiatrija, Celje (5 pregledov)
• Vera Rupel, dr. med., spec. spl. med., splošna medicina, Prebold (12 pregledov)
• Karmen Fürst, dr. med., spec. spl. med., splošna medicina, Mozirje, (6 pregledov)
• Tatjana Volarič Lavrič, dr. med. spec. spl. med., splošna medicina, Rogaška Slatina (12 pregledov)
• Marija Bindas, dr. dent. med., zobozdravstvo, Celje (12 pregledov)

SPODNJESAVSKA
• Boštjan Meh, dr. med., spec. oftalmolog, oftalmologija, Krško (12 pregledov)
• Ana Slapšak Gorinšek , dr. med., spec. spl. med., splošna medicina, Sevnica (10 pregledov)
• Milan Tatalovič, dr. dent. med., zobozdravstvo, Krško (12 pregledov)

DOLENJSKA
• mag. Maja Gabrič Zirkelbach, dr. med., spec. dermatovenerologinja, dermatologija, Novo mesto (12 pregledov) 
• Alenka Frelih, dr. med., pregled ven, Otočec, (8 pregledov)
• Mateja Guštin, dr. med., spec. spl. med., splošna medicina, Mirna Peč (12 pregledov)

 
Akcija Moj zdravnik 2014
 
Akcija Moj zdravnik že osemnajst let postavlja v središče spoštovanje sočloveka, srčne in trdne vezi med nami, predvsem pa zaupanje. V Sloveniji deluje sedem tisoč zdravnikov in večina jih svoje delo opravlja profesionalno, pošteno in z velikim občutkom za sočloveka. In s temi zdravniki redno prihajamo v stik, z njimi se pogovarjamo, gradimo medčloveški odnos, njim zaupamo svoje zdravje. 

Glasujte za svojega najljubšega družinskega zdravnika, ginekologa, pediatra, specialista (npr. onkologa, anesteziologa, kardiologa, nevrologa, onkologa, ...) in zobozdravnika. Zdravnica ali zdravnik, ki ji/mu boste namenili največ glasov, bo prejel laskavi naslov Moj zdravnik 2014

Glasovnico za mojega zdravnika 2014 lahko oddate tukaj. Za svoje najljubše zdravnike lahko glasujete do 14. marca 2014.

 
Avtor: Katja Nakrst
Objavljeno v Dogodki

O trans maščobnih kislinah

Petek, 22 November 2013 08:51

Trans maščobnim kislinam se je dobro v čim večji meri izogniti, saj ni znanega nobenega pozitivnega učinka na zdravje ljudi.

V začetku novembra je ameriška agencija za  hrano in zdravila (FDA) preliminarno objavila stališče, da delno hidrogenirana olja ne moremo več na splošno označiti kot varna, kar naj bi v prihodnje privedlo do sprememb glede uporabe le teh v prehrani ljudi. V Evropi je Danska že leta 2004 prepovedala prodajo živil, ki vsebujejo več kot 2 % trans maščobnih kislin v skupni maščobi izdelka, nekatere druge države pa zahtevajo jasno označevanje trans maščobnih kislin na živilih. V Sloveniji ustrezne zakonodaje na tem področju še ni, zato potrošniki ne vemo, kateri izdelki vsebujejo trans maščobne kisline in v kakšnih količinah, se pa potrošniške organizacije v Evropi zavzemajo za obvezno označevanje le teh.

Pri ZPS se že od leta 2004 zavzemajo za zakonsko obvezno označevanje trans maščobnih kislin kot tudi njihovo omejitev v živilih. "Označevanje trans maščobnih kislin na predpakiranih izdelkih pri nas ni obvezno. Obveznega označevanja ne predpisuje niti nova Uredba o zagotavljanju informacij o živilih potrošnikom, ki velja za vse članice EU. Potrošniške organizacije se močno prizadevajo, da bi bilo označevanje trans maščobnih kislin na izdelkih obvezno. Imajo pa Danci kot prvi na svetu svoj lastni pravilnik, ki opredeljuje največjo količino trans maščobnih kislin, ki jih njihovi domači kot tudi uvoženi izdelki lahko vsebujejo," je poudarila dr. Tanja Pajk Žontar iz ZPS in dodala: "Glede na to, da je znano, da trans maščobne kisline nimajo nobenega ugodnega učinka na naše zdravje, se jim je dobro v čim večji meri izogniti."

Na ZPS menijo, da tako kot ima potrošnik pravico vedeti koliko sladkorja in maščobe ter soli vsebuje živilo, ima pravico vedeti tudi koliko trans maščobnih kislin vsebuje.

Kdaj nastanejo trans maščobne kisline?

Trans maščobne kisline večinoma nastajajo pri tehnološkemu postopku hidrogeniranja rastlinskega olja pri proizvodnji margarine ali rastlinske masti, nastajajo pa tudi pri segrevanju in cvrtju maščobe pri visoki temperaturi (nad 1200C). Pred nekaj leti so na ZPS pri 17-ih različnih izdelkih (čips, tortica, rogljički, ploščice,...) preverili količino transmaščobnih kislin, in več kot 50 % izdelkov ni ustrezalo danski zakonodaji glede vsebnosti trans maščobnih kislin. Zato na ZPS potrošnikom svetujejo, da uživajo čim manj tega peciva, tudi predpripravljene pokovke, ocvrtih sladic, krompirčka...

Splošno prepričanje je tudi, da veliko trans maščobnih kislin lahko vsebujejo margarine. Vendar so raziskave ZPS o vsebnosti trans maščobnih kislin v margarinah za mazanje in margarinah za peko pokazale, da imajo margarine za mazanje manj trans maščobnih kislin kot trde margarine, torej margarine za peko. Vsi preverjeni vzorci pa so bili tudi skladni z danskimi predpisi.

 

Trans maščobne kisline so nevarne za zdravje

Evropska organizacija za varno hrano (EFSA - European Food Safety Authority) poudarja, da bi bilo lahko uživanje trans maščobnih kislin v enakih količinah kot nasičenih maščobnih kislin celo nevarnejše za nastanek bolezni srca in ožilja.

 

Trans maščobne kisline v telesu zvišujejo LDL ("slab holesterol") in hkrati znižujejo HDL ("dober holesterol"). Uživanje trans maščobnih kislin povečuje tudi potrebo po esencialnih maščobnih kislinah. "Ni vseeno, koliko in katere vrste maščobe vnašamo v telo. Zelo na grobo lahko rečemo, da so v prehrani nezaželene nasičene in trans maščobne kisline, saj so aterogene, po domače `mašijo žile´, ker povzročajo nastajanje oblog – ateromo, medtem ko so enkrat nenasičene maščobne kisline antiaterogene," poudarja Marjana Peterman, strokovnjakinja za prehrano pri ZPS in dodaja: "Po našem mnenju označevanje trans maščobnih kislin ni le dobrodošla informacija za potrošnike, ampak hkrati spodbuja tudi proizvajalce k uporabi kakovostnih surovin, ki vsebujejo manj trans maščobnih kislin ali pa jih sploh ne vsebujejo."

 

ZPS svetuje

Potrošnikom svetujejo, da se izogibajo slanemu in sladkemu pecivu, ki vsebuje (delno) hidrogenirane maščobe. Ta informacija je razvidna iz seznama sestavin. Izogibajo naj se tudi ocvrtih sladic, pokovki, ki je pripravljena za mikrovalovno pečico ter restavracij s hitro prehrano.

Vir: http://www.zps.si

 

Objavljeno v Zdravje