Napotki prebivalcem za ravnanje v vročini

ponedeljek, 30 julij 2018 12:43

Vročina v okolju lahko povzroči številne škodljive vplive na zdravje, zlasti pri občutljivejših skupinah prebivalstva. Z upoštevanjem napotkov za ravnanje v obdobju visokih temperatur lahko škodljive vplive omilimo ali preprečimo.

Koga  lahko vročina najbolj prizadene?

  • starejše in otroke,  
  • bolnike:  bolj ogroženi so  bolniki z obolenji, ki vplivajo na uravnavanje toplote v telesu, na mobilnost in sposobnost presojanja (npr. bolniki s   srčno žilnimi  obolenji in obolenji dihal, diabetiki, bolniki z obolenji ledvic, bolniki z duševnimi  motnjami, nepokretni;  na uravnavanje toplote vpliva tudi uživanje nekaterih zdravil),
  • osebe s socialno-ekonomskimi problemi  (ljudi z  nizkim  socialno-ekonomskim statusom, brezdomce, socialno izolirane, prebivalce, ki imajo slabši dostop do zdravstvenih ustanov),
  • osebe, ki so dodatno izpostavljene nekaterim dejavnikom iz okolja (onesnaženemu zraku; imajo slabše bivalne pogoje: bivajo v podstrešnih stanovanjih, v slabše prezračenih ali prenatrpanih prostorih, brez naprav za klimatizacijo; delavce, ki delajo  na prostem in prebivalce mest).

Kakšne težave povzroča vročina?

Daljše obdobje vročine lahko povzroči različne težave  in pregretje telesa:

  • kožne izpuščaje
  • vročinske krče
  • vročinsko izčrpanost
  • omedlevico - kratkotrajno izgubo zavesti
  • vročinsko kap.

Kako lahko preprečimo težave, ki lahko nastanejo zaradi vročine?

Težave preprečimo tako, da zmanjšamo obremenitev telesa s toploto

  • zmanjšamo izpostavljenost vročini:
    • se umaknemo v SENCO ali v HLADNEJŠE PROSTORE.
  • zmanjšamo nastajanje toplote:
    • OMEJIMO FIZIČNO AKTIVNOST.  Fizično aktivnost na prostem omejimo na jutranje in večerne ure.
    • Uživamo »lahko hrano«, v  manjših obrokih.
  • telesu omogočimo odvajanje toplote:
    • s pravilno izbiro OBLAČIL,                                                                                    
    • zadostnim uživanjem TEKOČIN
  • Pomagamo drugim:
    • Nekateri ljudje so bolj OGROŽENI. Bodimo posebej pozorni na znake prizadetosti pri njih.
    • NIKOLI ne puščamo nikogar v zaprtem, parkiranem avtomobilu.
    • V primeru pregretja bolnika umaknemo na hladno (v senco ali hladen prostor). V primeru vročinske kapi takoj pokličemo ZDRAVNIŠKO POMOČ, obolelega ves čas hladimo. Z zdravnikom se posvetujemo tudi, če imamo neobičajne težave, ki ne minejo ali se večajo.
  • Ne pozabimo:
    • Ne pozabimo na zaščito pred SONCEM. V času njegove največje moči (med 10. in  17. uro) poiščimo senco. Zaščitimo se s sončnimi očali, pokrivalom za glavo, primernimi oblačili ter s širokospektralno zaščitno kremo (z zaščito pred UVA in UVB žarki) s sončnim zaščitnim faktorjem (t.j. SZF oz. angl. SPF) najmanj 30.  
    • V vročini se HRANA hitreje pokvari. Bodimo pozorni na varnost hrane, ki jo uživamo in pravilno ravnanje s hrano.
    • ZDRAVILA shranjujemo na primerni temperaturi v skladu z navodili proizvajalca. Upoštevamo nasvete zdravnika.
    • Spremljamo NAPOVEDI IN OPOZORILA preko sredstev javnega obveščanja.

Vir: http://www.nijz.si

Objavljeno v Zdravje

Prihaja nov vročinski val

ponedeljek, 13 julij 2015 11:31
Ko je vroče, smo prej in bolj utrujeni, manj koncentrirani, naše zmožnosti hitrega odzivanja so manjše. Dlje kot traja vročinski val, težje prenašamo njegove negativne učinke. Nekaj osnovnih koristnih napotkov:

 

 

 

 

 

 

 

 

Kako ublažiti negativne učinke vročine

  • Uživajte lahko hrano in pijte veliko tekočine, najbolje vodo ali čaj ter negazirane in nesladkane napitke.
  • Uporabljajte lahka in zračna oblačila svetlih barv iz bombaža ali lanu.
  • Dejavnosti na prostem opravite zjutraj in pozno zvečer.
  • Izogibajte se fizičnim naporom.
  • Uporabite sončnike in drugo zaščito pred neposrednimi sončnimi žarki.
  • Da se telo vsak dan povsem odpočije od vročine, se več ur zadržujte v okolju, ki toplotno ni obremenjujoče.
  • Toplotna obremenitev je večja v urbanih območjih kot na podeželju. Če imate možnost, se umaknite v naravo ali višje ležeče kraje.
  • Na prostem se čim več zadržujte v senci.
  • Ponoči in zjutraj temeljito prezračite bivalne in delovne prostore.
  • Podnevi z zastiranjem oken preprečite segrevanje prostorov.
  • Če je treba, podnevi prostore hladite s klimatsko napravo.

Vročina in promet

  • Pred začetkom vožnje vozilo dobro prezračite in ohladite. Med vožnjo uporabljate prezračevanje vozila oziroma klimatsko napravo, če jo vozilo ima. Klimatska naprava opazno izboljša počutje v vozilu, ne le s hlajenjem zraka, temveč tudi z zmanjševanjem vlage. Hlajenja ne nastavite premočno; razlika med zunanjo in notranjo temperaturo naj ne bo prevelika.
  • Če vozilo parkirate na soncu, prekrijte vetrobransko in zadnje steklo ali armaturno ploščo.
  • Otrok in živali nikoli ne puščajte samih v zaprtem vozilu.
  • Na daljšo pot so odpravite zgodaj zjutraj ali pozno zvečer. Med potjo se večkrat ustavite in osvežite.

Vročina in domače živali

Domače živali in hišni ljubljenčki v vročini potrebujejo več pitne vode kot sicer. Ob vročem vremenu se poslabšajo tudi razmere v hlevih, še posebej, če je v njih veliko živali.

  • Domačim živalim, tako v hlevih kot na pašnikih, ter hišnim ljubljenčkom zagotovite dovolj pitne vode in senco.
  • Hlevi naj bodo prezračeni.
Objavljeno v Novice

Poletje na zelenjavnem vrtu

ponedeljek, 24 junij 2013 20:23

Pred nami so vroči poletni dnevi in prihaja čas, ko začnemo pobirati sadove svojega truda.

So pa to tudi meseci, ko moramo za svoje vrtnine še prav posebej poskrbeti, saj v vročini rastline trpijo, so manj odporne in veliko bolj izpostavljene napadom mnogih škodljivcev. Zato jim moramo pomagati z rednim rahljanjem zemlje, zastirko in zalivanjem.
Vendar tudi zalivanje zahteva poznavanje rastlin in njihovega življenja.

1. Zalivati moramo redno, sicer raje sploh ne. Najslabše za rastline je neredno, občasno zalivanje.

2. Zalivamo obilneje v enem obroku, a ne vsak dan. Rastline se morajo za vodo nekoliko potruditi tudi same. Ko iščejo vlago, razvijejo močnejše in globlje korenine, tako pa so sposobne črpati in uporabiti tudi več hranil.

3. Najbolje je zalivati zgodaj zjutraj, ko so rastline in zemlja še hladne. Voda na listih se hitreje posuši in tako je manj možnosti za širjenje glivičnih bolezni. Lahko zalivamo tudi zvečer, vendar moramo uporabiti postano vodo. Zalivamo, ko se rastline ohladijo, še posebej pa pazimo, da ne zalivamo po listih.

4. Vsem vrtninam najbolj ustreza zalivanje s tal, poznano kot kapljični sistem. Za plodovke, ki med vso zelenjavo potrebujejo največ vode, si lahko omislimo domač namakalni sistem. Praznim plastenkam odrežemo dno in jih narobe obrnjene, seveda brez zamaška, zakopljemo globoko v zemljo, med korenine rastlin, nato pa plastenke napolnimo z vodo. Ta bo počasi iztekala do korenin prav toliko, kolikor je korenine potrebujejo.

5. Po dopustu na vrtu velikokrat naletimo na povsem izsušeno zemljo. Takrat moramo zemljo napojiti počasi, postopoma. Najprej zalivamo 15 minut, nato za uro prenehamo. Nato zopet zalivamo, mogoče nekoliko dlje, in spet prenehamo. Šele tretje zalivanje je tisto, ki bo najbolj koristilo rastlinam, saj bo voda ostala ob koreninah, kjer jo potrebujejo.

Velikokrat ne vemo, katere rastline naj zalivamo, katere pa se dobro znajdejo tudi brez vode. Prav gotovo je zalivanje zelo pomembno po vsaki setvi, saj mora imeti seme dovolj vlage, da lahko vzkali. Tudi kalečim rastlinicam nikoli ne sme zmanjkati vlage, ker jih, če se zemlja okoli njih izsuši, lažje ožge sonce ali jih tudi popolnoma uniči. Prav tako je nujno zalivati na novo posajene rastline. V hujši suši najprej zalijemo jamico, ki jo izkopljemo za sadiko, rastlino posadimo in nato še enkrat zalijemo. Zalivamo redno, vse dokler se ne pokažejo znaki nove rasti.

Plodovke (paradižnik, papriko in jajčevec) zalivamo redno in obilno, dokler traja suša, kajti ob nerednem zalivanju lahko začnejo plodovi pokati. Prav tako jih ne smemo zalivati po listih, da se ne razvijejo glivične bolezni. Kumare, bučke, lubenice in melone zalivamo redkeje, a takrat z večjimi količinami vode. Tudi one ne marajo zalivanja po listih.

Solatnice zalivamo ves čas rasti. Če jih bomo že od malega zalivali tudi po listih, jim tako zalivanje tudi kasneje ne bo škodilo, še posebej, če to počnemo zjutraj. Zvečer jih po listih ne zalivamo ali pa uporabimo le postano, segreto vodo. Korenovke zalivamo le toliko časa, dokler jim še rastejo listi. Pozneje zalivanje ni več potrebno. Kapusnice potrebujejo našo pomoč le ob presajanju, pozneje pa ob oblikovanju glave, rože ali nadzemnega gomolja. Stročnice nujno potrebujejo dovolj vlage med cvetenjem in razvijanjem plodov. Če v tem času ne dobijo dovolj vode, se jim stroki sploh ne razvijejo ali pa so prazni. Samo v sušni pomladi moramo zalivati tudi čebulnice, sicer čebula, česen in drugi njuni sorodniki dodatnega zalivanja ne potrebujejo.

Po vsakem dežju tla okoli rastlin prerahljamo in s tem za krajši čas prekinemo izhlapevanje vode. Hkrati omogočimo koreninam dostop do zraka, da se lepše in uspešneje razvijajo, obenem pa zrak dobijo tudi drobni organizmi v tleh, ki pridno »pridelujejo« hrano za naše rastline. Vsako rahljanje je zato tudi nekakšno dognojevanje rastlin.

Nujno je, da vse setve na prostem ob rednem oskrbovanju z vodo v poletnih mesecih tudi zasenčimo. Senčenje ne pomeni, da posevek pokrijemo z zaščitno kopreno, ki jo sproti vlažimo. Kopreno sicer lahko uporabimo, vendar jo moramo dvigniti vsaj 30 cm od tal, in to tako, da pod njo lahko kroži zrak. Torej je ne zakopljemo v zemljo, temveč v zemljo zapičimo vsaj štiri, po potrebi pa tudi več količkov, na katere navežemo senčilo. Uporabimo lahko tudi redko mrežasto tkanino ali pa izkoristimo senco večjih rastlin in okoli njih posadimo rastline, ki ne ljubijo močnih sončnih žarkov. Tako ob visok fižol posadimo kolerabico, cvetačo, brokoli in poletne solate. Za poletje so bolj primerne sorte unicum, dalmatinska ledenka in great lakes. Ljubljansko ledenko in ledo moramo porezati hitro, da ne uideta v cvet. Če smo sadili paradižnik v primernem razmiku, je med rastlinami dovolj prostora za solato. Primerna soseda zanjo je tudi sladka koruza.

Tudi endivija in radič sta solatnici. Sejemo ju šele takrat, ko se dan prične krajšati, to je v drugi polovici junija in začetku julija. Majske setve nam rade poženejo v cvet. Namesto da hitimo v maju, sejemo raje več sort endivije: (zgodnje) eskariol rumeno in dečkovo glavo, (srednje pozno) malan in (pozno) eskariol zeleno. Tako v vročini kot v jesenski vlagi se najbolje obnese kodrolistna endivija pankalijerka.

Ne pozabite, da majhne rastline do jeseni razvijejo velike rozete, zato mora biti med njimi vsaj 35 cm razdalje, ker jih bodo sicer, če bo jesen vlažna, uničile glivične bolezni. Vmesni prostor medtem lahko izkoristimo za pridelek kolerabice.

Julija sejemo radiče, tako glavnate, kot tiste, ki bodo prezimili. Med prve sodijo rdeči palla rosa in averto, zeleni z okroglimi glavami palla bianca ter »štrucarja« pan di zucchero in milanski. Zelo zanimivi so anivip, monivip in castelfranco. Zgodnje setve oblikujejo lepe glave že v jeseni, poznejše setve pa prezimijo in jih porežemo spomladi. Nikar ne zamenjajmo teh radičev z prezimnimi, ki naredijo rozete ali glave šele spomladi. Verjetno izmed njih najbolj poznamo verono, vendar so enako primerni tudi tržaški solatnik, katalonski radič, treviški, na Primorskem in Goriškem pa se obnesejo tudi nekatere domače sorte.

Vir: http://www.rozeinvrt.si

Objavljeno v Vrtnarjenje

1. Za začetek je najbolj pomembno, da avto že pred vožnjo pošteno prezračite. V njem se namreč nahaja izredno vroč zrak, saj se je avto dobesedno "pražil" na soncu. Če ga imate parkiranega v garaži ali v senci, potem ste vsekakor na boljše, vendar se vseeno priporoča, da se ga pred vožnjo na hitro prezrači. Če nimate časa za prezračevanje, ker se vam mudi, potem morate avto prezračiti tako, da spustite avtomobilska stekla za nekaj minut, in pustite da se vroči zrak iz avtomobila zamenja s svežim zunanjim.

2. Naslednji korak je, da klimo tudi dejansko prižgete, pred tem spuščena okna seveda zaprite. Klimo nastavite na zaprt krog delovanja oziroma tako imenovano „notranje kroženje zraka", s čemer izključite dotok vročega zraka iz zunanjosti. Zrak bo tako krožil le znotraj kabine in se hitro ohladil na željeno temperaturo.

3. Ko izbirate temperaturo v avtomobilu, morate biti pozorni, da ne izberete prenizko temperaturo. Razlika med nastavljeno temperturo in zunanjo temperturo nej ne bo večja od 7 stopinj Celzija. Če je torej zunaj 32 stopinj, potem nastavite klimo na 25 stopinj. Na ta način boste preprečili medtemperaturni šok, ki ga doživi telo, ki prehaja iz vročega okolja v ohlajeno in potem zopet v vroče. Tako boste tudi preprečili razvoj prehladnih obolenj zaradi klimatske naprave.

4. Ko omenjamo možnosti prehlada, je pomembno opozoriti tudi na to, da naj ohlajeni zrak kroži okoli vas in naj ne bo usmerjen direktno v vas. Ventilatorje, oziroma prezračevalne šobe zato usmerite stran od vas. S tem se izognete možnim prehladom, glavobolom in podhladom, ki lahko vodijo do revmatskih težav.

5. Moč delovanja ventilatorja nastavite na najmanjšo še učinkovito stopnjo. Če imate vgrajeno avtomatsko klimatsko napravo, potem izberite samodejno nastavitev (auto). Pri tej nastavitvi bo elektronika v avtomobilu sama zaznala temperaturo zraka in prilagodila moč ventilatorjev.

Pred poletjem še preverite ali vam klimatska naprava dobro deluje, ali je morda potrebno napolniti klimatsko tekočino. S pametno in pravilno uporabo je klima povsem primerna in nenevarna naprava, ki vam olajša in izboljša počutje v vročih dneh. Edina pomanjkljivost je le-ta, da boste na račun klimatske naprave porabili nekaj več goriva – od 0,5 do 1 liter na 100 kilometrov.

Vir: http://www.saop.si

Objavljeno v Nasveti

Visoke temperature imajo lahko številne neprijetne posledice za zdravje, zlasti za določene skupine prebivalstva. Z upoštevanjem napotkov za ravnanje v času visokih temperatur lahko zmanjšamo tveganje, ki ga prinašajo.

Koga visoke temperature najbolj prizadenejo?

Visoke temperature pogosteje prizadenejo zdravstveno ogrožene skupine ljudi:

  • otroke do 4. leta starosti
  • starejše od 65 let
  • kronično bolne, ki se zdravijo z določenimi zdravili
  • ljudi z duševnimi motnjami
  • ljudi s čezmerno telesno težo
  • ljudi, ki opravljajo delo na prostem.

Kakšne težave povzroča visoka temperatura?

Daljše obdobje visokih temperatur lahko povzroči več različnih zdravstvenih težav (vročinska stanja):

  • kožne izpuščaje
  • utrujenost
  • vročinske krče
  • motnje zavesti
  • vročinsko izčrpanost
  • vročinsko kap.

V katerih primerih smo še posebej izpostavljeni neprijetnim učinkom vročine?

Nekateri dejavniki pospešujejo nastanek vročinskih stanj:

  • izguba telesne tekočine (dehidracija) zaradi zmanjšanega vnosa tekočine ali zaradi bolezni
  • čezmerno uživanje alkohola
  • uporaba nekaterih zdravil
  • akutna obolenja: driska, vročina, infekcije, kožne opekline
  • kronična obolenja: duševna prizadetost, zvišan krvni pritisk, debelost.

Kako lahko preprečimo zdravstvene težave ob visokih temperaturah?

  • Dnevno spijte vsaj dva litra tekočine (brezalkoholne pijače, najbolje vode), odvisno od stopnje potenja. Stopnjo hidracije najbolje zaznamo z občutkom za žejo in s pogostostjo uriniranja; če gremo redko na vodo, urin pa temnejši, je to dodaten znak, da je treba zaužiti več tekočine. Opozorilo: če vam je zdravnik omejil količino tekočine, ki jo smete zaužiti, ali če se zdravite z zdravili za odvajanje vode (diuretiki), vprašajte zdravnika, koliko tekočine smete zaužiti v vročem vremenu.
  • Ne uživajte pijač, ki vsebujejo kofein, alkohol ali veliko sladkorja – te pijače povečajo odvajanje tekočine iz telesa. Ne uživajte zelo hladnih pijač, ker lahko povzročijo želodčne krče.
  • Soli tekočini ni treba dodajati, razen v skrajnih primerih, kot so delo zunaj, hudi fizični napori, veliko potenja.
  • Prostore zračite zjutraj in zvečer, čez dan pa čim manj. Svetujemo tudi uporabo rolet, ki odbijajo sonce, najboljši način hlajenja so klimatske naprave. Zadržujte se v zaprtih, hlajenih prostorih. Če doma ali v službi nimate klimatskega hlajenja, pojdite v nakupovalni center ali knjižnico – tudi nekaj ur dnevno v ohlajenem prostoru koristi pri vzdrževanju normalne telesne temperature v vročini.
  • Doma se hladite s hladno prho ali hladno kopeljo.
  • Oblačite se v bombažna ali lanena lahka, ohlapna oblačila. Zaščitite se s sončnimi očali, pokrivalom za glavo ter z zaščitno kremo z zaščitnim faktorjem najmanj 30 (oznaka SPF - UVB zaščita) ter z ustrezno zaščito pred UVA žarki.
  • NIKOLI ne puščajte nikogar v zaprtem, parkiranem avtomobilu.
  • Zunanje fizične aktivnosti omejite na jutranje in večerne ure.
  • Omejite športno aktivnost. V času fizične aktivnosti spijte dva do štiri kozarce hladne, brezalkoholne pijače na uro. Izotonične tekočine nadomeščajo soli in minerale, ki jih izgubljate s potenjem.
  • Nekateri ljudje so zdravstveno bolj ogroženi. Bodite posebej pozorni na znake prizadetosti pri dojenčkih in majhnih otrocih, starejših ljudeh, duševno prizadetih ter pri ljudeh s kroničnimi obolenji, predvsem pri srčnih bolnikih in ljudeh s povišanim krvnim pritiskom.
  • Bodite pozorni na kakovost hrane, ki jo uživate. V vročini se hrana hitreje pokvari, zato obstaja večja nevarnost zastrupitev. Hrano shranjujte v hladilniku. Pozorni bodite predvsem na mesne izdelke in izdelke, ki vsebujejo jajca ali mlečne beljakovine. Sadje in zelenjavo dobro umijte.
  • V primeru znakov vročinskih krčev, vročinske izčrpanosti ali vročinske kapi pokličite zdravniško pomoč.

Vir: http://www.ivz.si

Objavljeno v Dogodki