Na kolo tudi v zrelih letih

Ponedeljek, 18 Maj 2015 10:53
(0 glasov)
Kdaj ste nazadnje sedli na kolo? Danes? Včeraj? Ali pa morda pred mnogimi leti? Se vam kdaj stoži po dobrem starem kolesu? Zakaj ga ne bi ponovno pripeljali iz kleti, ali morda celo kupili novega? Pravijo, da se naučene vožnje s kolesom ne pozabi nikoli. Pa tudi, da nikoli ni prepozno za začeti kaj novega!

Kolesarjenje ni prijazno le do našega okolja, ampak ima tudi ugoden učinek na zdravje. Redno kolesarjenje ohranja ravnotežje ter moč in prožnost mišic. Pomaga zniževati povišan krvni tlak, krvni sladkor in holesterol ter ohranjati ali zniževati telesno težo. Zaradi gibanja na prostem blagodejno vpliva na duševno zdravje in dobro počutje, pomaga pa tudi pri ohranjanju stikov z ljudmi. Če se peljete s kolesom, imate več priložnosti za srečevanje ljudi, kot če sedite v avtomobilu. Kolesarjenje lahko izkoristite za prijetno druženje s prijatelji ali družino, zlasti vnučki bodo veseli, če se babica ali dedek z njimi odpeljejo na potep.

Za ohranjanje zdravja je potrebno pol ure zmerno intenzivne telesne dejavnosti na dan, to pa lahko dosežete že, če se s kolesom odpravite po vsakodnevnih opravkih, kot so nakupi, obiski, igranje z vnuki in podobno, ali pa se odpeljete na krajšo pot.

Pri starejših, ki že mnogo let niso kolesarili, je pogosto prisoten strah pred prometom in vožnjo po cesti. Tudi telesna pripravljenost ni več takšna, kot mladih letih. Kolesarjenje prinaša številne koristi, tudi če z njim začenjate v zrelih letih, zato se vsekakor splača premagati negotovost. Da bo kolesarjenje varno in v užitek, pa je potrebno upoštevati nekaj pomembnih stvari.

V kakšnem stanju je kolo? Je dolga leta stalo v kleti, ali ravno kupujete novega? V obeh primerih velja, da mora biti ustrezno opremljeno za vožnjo, ki jo načrtujete. Pri nakupu novega kolesa vam bo svetoval prodajalec, pri urejanju vašega starega kolesa pa vam lahko priskočijo na pomoč otroci ali vnuki, še bolje pa je, če kolo prepustite izkušenemu strokovnjaku v servisu koles. Enako kot ustrezna oprema je pomembno udobje na kolesu. Danes so na voljo kolesa, ki so posebej prilagojena starejšim. Imajo nižji vstop, tako da ni potrebno visoko dvigovati noge. Omogoča vzravnano sedenje, kar je zelo udobno za hrbet. Če živite na razgibanem terenu ali pa načrtujete tudi malo daljše poti, boste morda razmislili o kolesu na električni pogon. Gre za kolesa, ki imajo vgrajen električni motor, ki »pomaga« poganjati kolo, stopnjo te pomoči pa nastavite sami. V vsakem primeru je pri nakupu kolesa pomembno, da si vzamete čas in ga preizkušate. Ob nakupu novega ali popravilu starega kolesa hkrati nabavite tudi dodatke za kolo, ki jih boste potrebovali. Potrebujete močno ključavnico, ki bo varovala kolo pred tatovi, košaro za nakupe, obleko ipd., uporabna pa je tudi majhna torbica, ki jo namestite na kolo in vanjo lahko spravite obliže, osnovne pripomočke za popravilo in podobno. Nošenje čelade sicer ni obvezno, je pa priporočljivo zlasti pri začetnikih. Pri nakupu čelade se obvezno posvetujte s prodajalcem, saj se vam mora dobro prilegati.

Kakšna je vaša telesna kondicija? Ste redno telesno dejavni, ali pa vas upeha že nekaj stopnic? Imate kakšne zdravstvene težave? Če se počutite dobro in ste v dobri kondiciji, ni nobene ovire, da ne bi mogli sesti na kolo. Če imate zdravstvene težave ali pa se tudi sicer počutite negotovi, se posvetujte s svojim zdravnikom. Ta lahko opravi tudi nekaj preprostih testov ravnotežja in koordinacije, oboje je za kolesarjenje namreč nujno potrebno. Odlična rešitev za vse, ki se šele spoznavajo s kolesom in ne želijo ven na cesto, je sobno kolo. Prednost sobnega kolesa je predvsem ta, da je stabilno in omogoča enostaven vstop in sestop. Poleg tega ste neodvisni od vremena, večina koles pa ima tudi merilec srčnega utripa, s katerim lahko nadzirate intenzivnost vadbe. Ne glede na to, ali kolesarite zunaj ali na sobnem kolesu, je potrebno upoštevati previdnostne ukrepe kot vsaki drugi telesni vadbi. To pomeni, da kot začetniki napredujemo postopoma in opravljamo le kratke razdalje, ki jih stopnjujemo glede na naše stanje in kondicijo. S kolesarjenjem nemudoma prenehamo, če se pojavi kakršna koli bolečina, zlasti bolečina v prsih, ali pa nenadna slabost, vrtoglavica ali omotica.

Kljub temu, da kolesarjenje prinaša obilo koristi za zdravje, pa vendar ni primerno čisto za vse. Težave s sluhom in vidom predstavljajo pomembno oviro. Če ne slišimo prometa okoli sebe in ne vidimo dobro prometnih znakov in okolice, je to lahko smrtno nevarno za kolesarja in ostale udeležence v prometu. Težave z ravnotežjem prav tako onemogočajo varno kolesarjenje, saj je nevarnost padcev in nezgod velika. Sobno kolo v teh primerih predstavlja dobro zamenjavo. Pri kroničnih obolenjih sklepov in hrbtenice je pomembno, kateri sklepi in v kolikšni meri so prizadeti. Zdravnik vam bo znal najbolje svetovati, kolikšne obremenitve so vas primerne. Posebej pozorni morajo biti srčni bolniki, zlasti tisti z angino pektoris in prebolelim srčnim infarktom. Če je bolezen stabilna in je z zdravili dobro uravnavana, načeloma ni razloga, da ne bi sedli na kolo in kolesarili s počasno ali zmerno hitrostjo. Tudi tukaj je zdravnik tisti, ki bo dal zeleno luč. Če pa je bolezen neurejena in se pojavljajo bolečine v prsih, je kolesarjenje odsvetovano, dokler se bolezen ne uredi in se opravijo ustrezne preiskave, ki določijo prag »dovoljenega« napora.

Pomembno je, da se ne precenjujete in se posvetujete z zdravnikom, kadar imate pomisleke glede svojega zdravstvenega stanja in telesne pripravljenosti za kolesarjenje.

Ali poznate prometne predpise, ki veljajo za kolesarje? Tudi če nameravate kolesariti zgolj po neprometnih poteh, morate poznati predpise. Za prvo kolesarjenje je najbolj primeren konec tedna, ko je manj prometa. Zlasti od začetka je priporočljivo, da kolesarite v družbi bolj izkušenega kolesarja, ki vas bo opozarjal na morebitne kritične točke in vam svetoval najbolj primerne poti. Pomembno je, da ste pozorni na dogajanje okoli sebe. Sčasoma boste vedno bolj samozavestni in sproščeni, kolesarjenje pa pravi užitek.

Vir: http://www.nijz.si/, Pripravila: asist. Janet Djomba, dr.med.

Prijavite se za komentiranje