Kurkuma - čudežna začimba

petek, 23 januar 2015 14:21
(0 glasov)
Kurkuma prepreči, da se v naših možganih ugnezdi strah, pravijo znanstveniki. Še več. Pomaga nam pozabiti slabe spomine. Zaradi izjemnega protivnetnega delovanja pa učinkuje tudi v boju proti raku in srčno-žilnim boleznim.

Pri pripravi piščanca ali juhe iz bučk pogosto posežemo po rumeno obarvanem kariju (curry), mešanici začimb, ki ji barvo in eksotičen okus daje kurkuma ali žoltnjak oziroma indijski žafran, kot so jo imenovali nekoč. Ta eksotična rastlina pa ni le začimba, temveč tudi barvilna rastlina in celo ajurvedsko zdravilno zelišče. 

Tropska rastlina ne more prikriti, da sodi v družino ingverjevk. Ne samo, da je ingverju precej podobna, tudi raste v podobnih razmerah. Iz njene hruškasto oblikovane razrasle korenike s stranskimi poganjki zrastejo kratka stebla. Na njih poženejo svetlo zeleni, do devetdeset centimetrov dolgi pecljati listi suličastih listnih ploskev z izrazitimi žilami, ki so postavljene v obliki ribje kosti. Na kratkih cvetnih poganjkih se razvijejo skupine svetlo rumenih dvobočno somernih cvetov.

kurkuma-cvetKurkuma najbolje uspeva na vlažnih, dobro odcednih in bogatih tleh. Ljubi polsenčna rastišča. Med junijem in avgustom jo razmnožujejo z delitvijo korenik, ki jih posadijo v strnjene vrste z razmakom sedemdeset centimetrov. Vegetacijska doba kurkume je sedem do deset mesecev, takrat korenine izkopljejo. Stranske ohranijo za ponovno saditev, večji del korenik pa pripravijo za predelavo.

Ne vedo natančno, predvidevajo pa, da je tako ugoden vpliv na našo psiho posledica izjemne protivnetne moči, ki jo ima kurkuma zaradi eteričnega olja, ki ga vsebuje. Vnetja preprečuje in zdravi tako učinkovito, da jo znanstveniki celo primerjajo z zdravili. Zaradi tega je uživanje kurkume priporočljivo, da bi preprečili ali zdravili vrsto bolezni in tegob, ki so povezane z vnetji: od artritisa do alergij in vnetnih črevesnih bolezni.

 

 

kurkuma-prahKorenine kurkume vsebujejo značilno zlato rumeno barvilo, kurkumin, zaradi katerega jih uporabljamo za barvanje jedi. Kot začimba se uporablja prah iz korenin, pot do začimbnega prahu pa ni ravno preprosta. Ko se listi začnejo sušiti, previdno izkopljejo korenike, jih očistijo in prekuhajo, da se barvilo enakomerno razporedi. Korenike nato olupijo in deset do štirinajst dni sušijo na soncu, posušene pa polirajo in po velikosti razdelijo v tri kakovostne razrede. Večino kurkume zmeljejo že pridelovalci in jo prodajo v obliki zlato rumenega prahu.

Pri nas poznamo kurkumo predvsem kot sestavni del mešanice začimb curry (kari). Poleg koriandra, kumine, ingverja ter popra je ena glavnih sestavin in mu daje barvo. Vendar to ni tipična indijska začimbna mešanica, saj tam začimbe za curryje pripravljajo sproti in v skladu s tradicijo pokrajine. Praškasto začimbo so si omislili Angleži, ki so želeli arome svoje kolonije prinesti tudi domov.

 Z njo začinijo chutneye in vkuhano zelenjavo. Mešanica za curry se lepo ujema s piščančjim mesom, stročnicami in zelenjavo. Posebno okusne so kremne juhe iz buč, dopolnjene s karijem. Kurkuma je zanimiva za vegetarijanske jedi, na primer za rahlo popečen tofu. Priljubljen prigrizek v Nemčiji so karijeve klobase, currywurst. V prehrambeni industriji se kurkuma uporablja za obarvanje juh, gorčic in mariniranih izdelkov, ponekod tudi margarine, masla ali sira. Kot naravno barvilo prah kurkume dodajajo tudi raznim sadnim sokovom in likerjem.

S kurkumo in karijem začinjamo varčno, saj premočan in grenak okus jedi prej škodita kot koristita. Ker kurkumo doma težko zmeljemo, jo je najbolje kupiti že mleto. Hitro zbledi, zato je ne kupujmo preveč naenkrat, hranimo pa jo v dobro zaprti embalaži na temnem.

V sistemu indijskega ajurveda zdravilstva in tradicionalne kitajske medicine je kurkuma zelo pomembno zelišče, opisana kot »prečiščevalec za telo«. Predpisujejo jo posamično ali v različnih kombinacijah za krepitev delovanja jeter, urejanje prebave in kot splošno krepčilo. Tudi novejši poskusi so potrdili, da pripravki iz kurkume urejajo količino kisline v želodcu, lajšajo zdravljenje razjed na želodčni sluznici in zmanjšujejo količino holesterola v krvi.

Kako pa je z domačo vzgojo?

Ob vsem, kar smo povedali o kurkumi, se nam vrtičkarjem prav gotovi porodi misel: ali bi lahko imel to rastlino doma? Zaradi tropskega porekla pridelovanje na domači gredici ne pride v poštev. Za uspevanje potrebuje vsaj osemnajst stopinj Celzija. Ker ne tvori semena, jo je mogoče razmnožiti iz svežih korenik, ki jih ponekod v tujini prodajajo v trgovinah z azijsko hrano.

Izbrati je treba sočne, napete korenike z zobatimi brstiči. Koreniko posadimo vplantella vrtno zemljo, z brstiči navzgor. Posodo nato zapremo v plastično vrečko in postavimo na temperaturo vsaj dvajset stopinj Celzija za tri tedne. Ko vzbrsti, jo vzamemo iz vrečke in presadimo v lonček. Gojimo jo na toplem svetlem mestu, vendar ne na direktnem soncu. Redno jo zalivamo in ji dodajamo tekoče organsko gnojilo iz ekstrakta alg, bio plantella vrt.

Kot okrasne rastline postajajo vedno bolj zanimivi tudi najbližji sorodniki kurkume (Curcuma elata in Curcuma australasiaca), ki jih danes zaradi značilne razrasti in raznolikih cvetov gojijo in ponujajo kot lončnice

Prijavite se za komentiranje