Melisa zdravi vse bolezni

Zdravilna melisa Zdravilna melisa
sreda, 18 junij 2014 00:00
(4 glasov)

Melisa (Melissa officinalis) zelo privlači čebele in krepi njihovo zdravje, kar sploh ni čudno. Beseda melissa grško pomeni čebela.

Navadna melisa je zelo lahka za gojenje tudi v stanovanju in jo lahko posejemo sami ali kupimo sadike. Sveža ali posušena je primerna za solate, omake in kot dodatek številnim jedem. Iz nje pripravljamo zeliščni kis, čaj ter jo dodamo v kopel za sprostitev. Navadno meliso uporabljamo proti glavobolom in živčnosti.
Navadna melisa prihaja iz Male Azije in vzhodnega Sredozemlja in pripada družini Lamiaceae - ustnatic.

Rastline najbolje rastejo zunaj v vrtu ali na balkonu. Za kratek čas jih lahko tudi postavimo v stanovanje. Takrat je zanje najprimernejša okenska polica. Zalivamo skopo. Navadna melisa ne prenaša dolgotrajne povišane vlažnosti zemlje. Če pustimo rastlino pozimi v lončku v stanovanju, ji moramo zagotoviti temperaturo od 14 do 17°C. Spomladi in poleti jo redno gnojimo s tekočim gnojilom. Razmnožujemo jo s semeni spomladi ali z delitvijo korenine spomladi ali poleti. Lahko jo razmnožimo tudi iz vrhnjih poganjkov. Obrezujemo jo tako, da nabiramo liste ali vršičke poganjkov, najbolje pred cvetenjem. Rastline ne presajamo.

Melisa obnovi mladost

V zdravilstvu jo uporabljajo že več kot dva tisoč let. V Evropo so jo zanesli Arabci preko Španije. Gojili so jo zlasti menihi na samostanskih vrtovih. Srednjeveške zdravilske bukve jo omenjajo kot eliksir življenja s čudežno močjo. Tisti, ki so zjutraj redno pili melisin čaj, naj bi živeli krepko čez sto let. V 17. stoletju je postalo zelo znano melisino oziroma karmeličansko žganje, ki so ga začele proizvajati in v svet pošiljati bosonoge karmeličanke iz Pariza. Še dandanes je to žganje zelo v uporabi, zlasti na nemškem govornem območju, kjer ga poznajo pod imenom Kloster-frau-Melissengeist. Kot zdravilo za vse bolezni so meliso čislali tudi arabski modreci ki so se na zdravilstvo zelo spoznali. Priporočali so jo za zdravljenje božjasti, blodenj, besnenja, bolezenske zaspanosti in brezvoljnosti. Krepila in poživljala naj bi tudi srce, želodec, možgane in vse organe, kar jih je. Navduševalo je dejstvo, da naj bi obnovila mladost in pomagala opešani naravi. Zdravnik Paracelsus je prisegal, da je izmed vseh zeli najboljša za srce. Odpravila naj bi možganske zavore in poživljala duha. Plinij je svetoval, naj si z njo umivajo oči tisti, ki jim je začel pešati vid in jim rase siva mrena. Uveljavila seje tudi pri nas. Stari padarji so pisali:” Z melisno vodo lase zmivej, ne bodo nikoli sivi!”

Prija pred težkimi preizkušnjami

Zdravilnost, ki so jo melisi pripisovali že stari zdravitelji, je potrdila znanstvena medicina. Obnese se pri prebavnih težavah, denimo pri slabi prebavi, preveč kisline, slabosti, napenjanju, kolikah in krčih. Je blago pomirilo, ki pomaga pri žalosti, tesnobi, depresiji, lenobnosti, histeriji, stresu, nespečnosti, migreni, menopavzi, brezvoljnosti, nemirnosti, potrtosti in razdraženosti. Po čaju iz melise naj sežejo ljudje, ki jih čakajo težke preizkušnje – denimo študentje pred izpiti. Pomagal jim bo zbrati misli in utrdil spomin. Pridno naj ga pijejo tudi melanholiki, saj bo dobro del njihovi pretežno otožni duši. Krepi delovanje srca in znižuje krvni tlak. Vroč čaj pospešuje potenje, zbija vročino in uspešno zdravi prehlad, gripo, kašelj in infekcije. Ima protivirusni učinek, pomaga pa tudi proti alergijam. Učinkovit je pri zdravljenju senenega nahoda. Pri slabem zadahu je dobrodošel za spiranje ust. Blaži bolečine pri zobobolu in omotico pri nosečnicah. Dekleta si s poparkom očistijo in osvežijo kožo.

Čaj in mešanice za različne tegobe

Čaj iz melise pripravimo kot poparek:

dve žlički zeli prelijemo s skodelico kropa in pustimo stati 10 minut. Še posebej zdrav in okusen je, če ga pripravimo iz svežih listov. Pijemo ga večkrat dnevno dalj časa. Zlasti bo prijal otrokom, starejšim in slabotnim osebam.Proti živčnim motnjam in nespečnosti melisi dodamo baldrijan, hmelj ali šentjanževko.

Za zniževanje krvnega tlaka jo mešamo z lipovim cvetjem, za zdravljenje želodčnih tegob pa s kamilico ali poprovo meto.

Melisin poparek lahko vlijemo tudi v kopel, v kateri zvečer okopamo nemirne malčke, da se lažje pogreznejo v deželo sanj. Pri hudi nespečnosti odraslih pomaga melisino žganje. Nekaj kapljic zmešamo z vodo, spijemo pred spanjem. Žganje je dobrodošlo za vtiranje pri revmatizmu, blaži tudi pike žuželk.

Melisino eterično olje se uporablja v aromaterapiji za zdravljenje strahu, sramežljivosti in depresij. Ta priljubljena zel se skupaj s poprovo meto in drugimi zelišči pogosto znajde tudi v aromatičnih blazinicah za dihala, glavobol in pomiritev.

Vir: PAVLA KLINER – GG

Prijavite se za komentiranje