Prispevki filtrirani po datumu: četrtek, 07 marec 2013

Kdaj so uradne ure za informacije v zvezi z nakazovanjem pokojnin?

Za splošne informacije v zvezi z nakazovanjem pokojnin smo vam na voljo na telefonski številki 01-4745-650 vsak delovni dan; in sicer v ponedeljek, torek in četrtek med 8. in 15. uro, v sredo med 8. in 17. uro in v petek med 8. in 13. uro.
Informacije lahko dobite tudi osebno na Zavodu v času uradnih ur; in sicer v ponedeljek in torek med 8. in 12. ter od 13. in 15. uro, v sredo med 8. in 12. ter 13. in 17. uro ter v petek med 8. in 13. uro.

Prejel/a sem odločbo o upokojitvi in me zanima, kdaj lahko pričakujem nakazilo?

Upravičencu pokojninskih in invalidskih dajatev Zavod nakaže prvo nakazilo predvidoma v roku 20 dni po prejemu odločbe v sektor za nakazovanje pokojnin, v kolikor razpolaga z davčno številko uživalca, ki jo navede upravičenec na zahtevo za priznanje pravice do pokojninske dajatve. V nasprotnem primeru je izplačilo začasno zadržano, do pridobitve davčne številke.
Sredstva se nakažejo na bančni račun upravičenca. Zavod posreduje upravičencu tudi obvestilo o nakazilu na naslov prebivališča, praviloma isti dan kot je valuta nakazila.

Kako spremenim nakazilo na drug bančni račun oziroma sporočim novi naslov ali drugo spremembo?

V kolikor uživalec želi pokojninske in invalidske prejemke prejemati na nov bančni račun, mora Zavodu sporočiti točne podatke o novem bančnem računu, z nazivom in naslovom banke).

Spremembo lahko upravičenec vloži pisno preko pošte ali osebno na vseh območnih enotah in izpostavah Zavoda.

Na spletni strani Zavoda v razdelku Obrazci sta vam na voljo dva obrazca, in sicer: 'Zahtevek za nakazilo na osebni račun' in 'Obvestilo o spremembi bivališča'.

V kolikor Zavod prejme pisno zahtevo po spremembi do 5. v mesecu, je sprememba realizirana za tekoči mesec, v nasprotnem primeru je sprememba lahko realizirana v naslednjem mesecu.

Uživalec pokojninskih in invalidskih dajatev oziroma upravičenec je dolžan Zavodu sporočiti podatke o okoliščinah in spremembah okoliščin, ki se nanašajo na uživalce pravic po tem zakonu in vplivajo na pravice po tem zakonu, na njihov obseg ali izplačevanje, in sicer v osmih dneh od nastanka okoliščin ali njihovih sprememb. Navedeno dolžnost predpisuje določba 1. odstavka 119. člena ZPIZ-2.

Vsako spremembo, ki bi lahko vplivala na izplačevanje družinske ali vdovske pokojnine je potrebno Zavodu sporočiti pisno v roku 8 dni po nastanku spremembe.

Prejemam družinsko pokojnino in me zanima, do kdaj moram predložiti šolsko potrdilo?

Upoštevajoč določbo 5. odstavka 428. člena ZPIZ-2 mora otrok po dopolnitvi 15. Leta starosti dostaviti Zavodu v začetku vsakega šolskega leta in sicer dijaki do 10. septembra, študenti do 10. oktobra vsako koledarsko leto.

Šolsko potrdilo mora biti opremljeno s številko upravičenca, posredovati pa ga je potrebno na naslov: ZPIZ, Oddelek za nakazovanje pokojnin, 1518 Ljubljana.

V kolikor ima posredovano šolsko potrdilo omejeno veljavnost (npr. za zimski semester), je potrebno novo šolsko potrdilo dostaviti še pred potekom veljavnosti predhodnega potrdila (npr. ob začetku novega semestra, to je do 10.4.).

Posredovanje obrazcev 'Potrdilo o živetju' za uživalce z bivališčem v tujini

Uživalci pokojninskih in invalidskih prejemkov, ki živijo v tujini, morajo Zavodu upoštevajoč ZPIZ-2 enkrat letno posredovati potrdilo o živetju, katero mora biti potrjeno s strani pristojnega državnega ali upravnega organa države bivanja.

V ta namen Zavod enkrat letno vsem uživalcem, ki živijo v tujini, posreduje na naslov bivališča obrazec 'Potrdilo o živetju', katerega morajo uživalci v celoti izpolniti, ustrezno overiti in originalnega vrniti Zavodu.

Uživalcem, ki živijo v državah na območju bivše SFRJ, Zavod obrazce posreduje praviloma v mesecu novembru, uživalci jih morajo vrniti Zavodu najkasneje v mesecu januarju prihodnjega koledarskega leta; vsem ostalim uživalcem, ki živijo na območju drugih tujih držav, pa Zavod takšen obrazec posreduje praviloma v mesecu aprilu in ga morajo uživalci vrniti najkasneje do meseca junija istega koledarskega leta.

V kolikor uživalec iz kakršnegakoli razloga obrazca 'Potrdilo o živetju' ni prejel preko pošte, ga lahko dobi na spletni strani Zavoda v segmentu nakazovanje pokojnin pod točko b.

Če Zavod pravočasno ne prejme potrdila o živetju, mora Zavod upoštevajoč ZPIZ-2 začasno ustaviti izplačevanje pokojnine do prejetja zahtevanega potrdila.

Obveznost vračila pokojninskih in invalidskih prejemkov, izplačanih po smrti uživalca

Sprejetje nove zakonodaje ZPIZ-2, ki je pričela veljati s 1.1.2013, je prineslo bistvene spremembe glede upravičenosti dedičev do pokojnine po smrti uživalca in glede izplačila pripadajočih zneskov dedičem.

Zavod ustavi izplačevanje pokojnine ali druge dajatve takoj, ko se v uradni evidenci Centralnega registra prebivalstva zaradi smrti spremeni status uživalca oziroma, ko pridobi obvestilo o smrti uživalca iz tujine. 111. člen ZPIZ-2 določa, da se neizplačani, zapadli denarni prejemki ob smrti uživalca lahko podedujejo in izplačajo dedičem le na podlagi ustreznega dokazila in izključno do dneva smrti, kar je novost glede na ZPIZ-1.

V primeru, da je bila pokojnina ali druga dajatev nakazana na osebni račun umrlega uživalca (ker Zavod ni bil pravočasno obveščen o smrti), je banka po 195. členu ZPIZ-2 dolžna Zavodu prednostno v celoti vrniti vsa nakazila, izplačana po smrti uživalca. V kolikor denarja ni na računu, mora banka Zavodu posredovati podatke o osebi, ki je denar dvignila. Po prejemu vračila Zavod pripadajoča sredstva nakaže dedičem na podlagi ustreznih dokazil (111. člen ZPIZ-2).

Nisem prejel/a obvestila o nakazilu oziroma sem ga izgubil/a.

Svet Zavoda je na 18. seji dne 9.6.2011 sprejel sklep o postopni spremembi rokov pošiljanja obvestil o nakazilu uživalcem, katerim se dajatve nakazujejo na bančne račune.

Prejemniki pokojninskih in invalidskih s stalnim prebivališčem v Republiki Sloveniji, katerim se dajatve nakazujejo na bančne račune, od meseca oktobra 2011 dalje obvestil o nakazilu ne prejemajo več ob vsakokratnem nakazilu.

Obvestila o nakazilu Zavod mesečno še vedno pošilja vsem uživalcem, katerim je prejemek bremenjenj z odtegljajem na podlagi administrativne prepovedi, sodnega ali davčnega sklepa o izvršbi, in ob kakršnikoli spremembe vrste ali višine prejemkov ter ob izplačilu letnega dodatka.

Sorazmerni del letnega dodatka

Uživalcem pokojnin, katerim se pokojnina po določbah mednarodnih sporazumov o socialni varnosti izplačuje v sorazmernem delu, se znesek letnega dodatka, izplača v sorazmernem delu glede na število mesecev slovenske delovne dobe v odvisnosti od skupne delovne dobe.

Uživalcem družinskih oziroma vdovskih pokojnin, katerim se družinska oziroma vdovska pokojnina izplačuje ločeno, se znesek letnega dodatka izplača v sorazmernem delu; torej v višini pripadajočega dela glede na vsoto vseh posameznih delov pokojnin.

Uživalcem pokojnine oziroma nadomestila, ki pravico do prejemkov pridobijo v tekočem koledarskem letu, se letni dodatek izplača v sorazmernem delu (po dvanajstinah), izračunanem glede na čas trajanja pravice do pokojnine oziroma nadomestila v tem letu, pod pogojem, da v tem letu niso prejeli regresa za letni dopust ali so ga prejeli le v sorazmernem delu. Kot mesec uživanja dajatve se šteje mesec, v katerem jo je upravičenec prejemal najmanj 15 dni.

Na enak način, opisanem v predhodnem odstavku, se izplača letni dodatek tudi upravičencem, ki jim pravica do pokojnine oziroma nadomestila preneha pred koncem meseca, v katerem se izplača letni dodatek.

Na podlagi česa je bil narejen odtegljaj in zakaj v takšni višini?

Pokojninska oziroma invalidska dajatev je lahko obremenjen z odtegljajem na podlagi izvršilnega naslova (kot je npr.: administrativna prepoved, sodni sklep o izvršbi, davčni sklep o izvršbi na dolžnikove denarne prejemke) in sicer v skladu 102. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (Ur.l. RS št. 110/06; v nadaljevanju ZIZ) oziroma 160. členom Zakona o davčnem postopku (Ur.l. RS št. 117/06; v nadaljevanju ZDavP-2).

Določba 102. člena ZIZ določa, da je na plačo oziroma denarne prejemke, kateri niso izvzeti iz izvršbe, mogoče seči:

  • do dveh tretjin prejemkov, vendar tako, da dolžniku ostane najmanj znesek v višini minimalne plače, zmanjšane za plačilo davkov in obveznih prispevkov za socialno varnost, če dolžnik preživlja druge osebe pa najmanj znesek v višini dohodka, določenega za dolžnika in njegove družinske člane oziroma osebe, ki jih je dolžan po zakonu preživljati po merilih, ki jih določa zakon, ki ureja socialno varnost za dodelitev denarne socialne pomoči (od 01/2013 dalje znaša neto minimalna plača 599,73 EUR, v kolikor dolžnik ne uveljavlja višjega nezarubljivega dela zaradi vzdrževanih družinskih članov;
  • za terjatve iz naslova zakonite preživnine in odškodnine za izgubljeno preživnino zaradi smrti tistega, ki jo je dajal, pa do dveh tretjin prejemkov, vendar tako, da dolžniku ostane najmanj znesek v višini dveh tretjin minimalne plače, zmanjšane za plačilo davkov in obveznih prispevkov za socialno varnost, če dolžnik preživlja druge osebe pa najmanj znesek v višini dohodka, določenega za dolžnika in njegove družinske člane oziroma osebe, ki jih je dolžan po zakonu preživljati po merilih, ki jih določa zakon, ki ureja socialno varnost za dodelitev denarne socialne pomoči.

Določba 160. člena ZDavP-2 določa:

  • da je na dolžnikove denarne prejemke z davčno izvršbo mogoče seči največ do višine dveh tretjin, vendar tako, da dolžniku ostane najmanj znesek v višini 70% minimalne plače po zakonu, ki ureja minimalno plačo (od 01/2013 dalje znaša 70% bruto minimalne plače 548,56 EUR).

Zakaj moje pokojnine ne bremenite (kljub moji privolitvi) za celoten obrok na podlagi administrativne prepovedi?

Kljub privolitvi dolžnika mora Zavod kot dolžnikov dolžnik upoštevati zakonske omejitve, določene v 102. členu ZIZ, ki določajo, v kakšni višini se prejemek lahko bremeni in koliko mora po bremenitvi ostati dolžniku. Svoje obveznosti do upnikov lahko dolžniki mimo te določbe urejajo le v bančnem okolju in sicer preko trajnega plačilnega naloga na svojem bančnem računu ali preko položnice.

Zakaj mi odtegujete od pokojnine na podlagi sklepa o izvršbi, če le-ta še ni pravnomočen?

ZIZ v 46. členu določa, da se izvršba začne opravljati pred pravnomočnostjo sklepa o izvršbi, če zakon za posamezna izvršilna dejanja ne določa drugače. Upnik pa ne more biti poplačan pred pravnomočnostjo sklepa o izvršbi, kar pomeni, da bo Zavod sredstva odtegoval od vaše pokojninske dajatve in jih pridrževal na račun Zavoda. Po prejemu obvestila o pravnomočnosti sklepa o izvršbi s strani sodišča pa bo Zavod pridržana sredstva nakazal, kot bo odredilo sodišče. V primeru, da Zavod kot dolžnikov dolžnik opusti izvrševanje določbe 46. člena ZIZ, je upniku odškodninsko odgovoren (134. člen ZIZ).

Poplačal-a sem posojilo, prenehajte z odtegovanjem oz. kaj moram storiti?

O tem, da je kredit oz. administrativna prepoved poplačana, mora biti Zavod s pisnim dokumentom obveščen s strani kreditodajalca oz. upnika, če izvršilni naslov določa, da se posojilo poplačuje do preklica, ali v primerih, ko je posojilo predčasno poplačano s strani kreditojemalca.

Kreditojemalec ugovarja, da podpis na administrativni prepovedi ni njegov, temveč, da je ponarejen!

O verodostojnosti podpisa na izvršilnem naslovu Zavod nima pristojnosti odločanja. To pristojnost ima le sodišče (54. člen ZIZ).

Vir: http://www.zpiz.si

Objavljeno v Novice