Prispevki filtrirani po datumu: petek, 29 marec 2013
petek, 29 marec 2013 09:58

Projekt Pangea

Evropska populacija se stara (Lutz et all, Nature, 2008).

Tudi v obmejnih regijah med Slovenijo in Italijo je visok odstotek (18%-20%) populacije nad 65 letom starosti. Gre za zelo raznoliko populacijo med katerimi so nekateri gibalno/športno zelo aktivni, tako, da lahko današnjega 75-letnika primerjamo s 55-letnikom izpred 30 let, na drugi strani pa so posamezniki, ki jih pestijo kronične bolezni in oslabljen mišično-skeletni sistem, za katere bi lahko rekli, da so se postarali mnogo prezgodaj. V raziskavah je že velikokrat bil dokazan močan vpliv življenjskega sloga na potek in posledice staranja, pri tem pa kriteriji zdravega staranja še niso bili definirani. Globalni problem staranja ter izzivi iskanja kriterijev zdravega staranja, ki bodo posamezniku omogočili kakovostno življenje ter neodvisnost in samostojnost v pozno starost so postali eden najpomembnejših problemov sodobne družbe. EU komisija je v pričo tega imenovala leto 2012 za leto Aktivnega staranja in medgeneracijske solidarnosti.

Kar nekaj let preden se je EU odločila, da tej problematiki nameni tolikšno pozornost, smo se na Inštitutu za kineziološke raziskave Znanstveno-raziskovalnega središča Univerze na Primorskem odločili, da skupaj z domačimi in tujimi partnerji raziščemo in preučimo kriterije staranja ter družbi ponudimo vzvode, da se s problematiko spopade na osnovi konkretnih ugotovitev in dognanj. Številna znanstvena dognanja dokazujejo izjemno učinkovitost gibalne aktivnosti in zdrave prehrane pri zmanjševanju zdravstvenih tveganj in povečanju samostojnosti bivanja starejše populacije. Ustrezno informiranje in poučevanje javnosti, ki zahteva sodelovanje različnih organizacij, ima lahko pozitivne učinke na kakovost življenja starejše populacije. Projekt programa čezmejnega sodelovanja Slovenija – Italija 2007-2013 – PANGeA združuje javne ustanove iz upravičenih regij, ki skrbijo za kakovost bivanja starejše populacije, od inštitutov, univerz, do bolnišnic, občin in Inštituta za varovanje zdravja RS. S programi promocije, edukacije in neposrednih vadbenih aktivnosti bomo znanja o življenjskem slogu, ki izboljša kakovost bivanja, privedli do praktične uporabe ciljnim skupinam starejših občanov. Pri tem bomo uporabili mrežo obstoječih zdravstvenih (bolnišnice), socialnih (domovi za starejše občane) in zasebnih (centri za telesno vadbo) subjektov, katerih temeljna dejavnost sovpada s tistimi, ki jih vključuje projekt. Vadbeni programi za starejše osebe in ukrepi za zdravo prehrano, ki jih bomo uporabili, bodo prispevali k boljšemu splošnemu zdravstvenemu stanju, zmanjševale dovzetnost za nastanek akutnih poškodb in kroničnih obolenj. Na drugi strani bomo preučili učinke trajne neaktivnosti in razvili programe za učinkovitejšo/hitrejšo obnovo gibalnih funkcij in neodvisnosti po operacijah kolka, kot enega najbolj perečih problemov starejših oseb.

Projektne aktivnosti bodo tako skušale preseči nizko stopnjo koordinacije med zdravstvenimi in drugimi javnimi ustanovami. Pred samim informiranjem bodo projektni partnerji preučili stanje starejše populacije na projektnem območju in iz značilnosti zdravih in aktivnih starostnikov razbrali kriterije zdravega staranja. Aktivnosti zbiranja normativnih vrednosti in implementacija intervencijskih programov, ki se bodo izvajali v projektu, bodo temeljile na organizacijskem, promocijskem, znanstveno-raziskovalnem in vsebinskem povezovanju vseh projektnih partnerjev ter drugih deležnikov. S tem bo vzpostavljena trajna organizacijska mreža (univerze-bolnišnice, univerze-občine-domovi za starejše občane, univerze-zasebniki-društva upokojencev itd.), ki bo omogočala nadaljnji razvoj področja zdravja in kakovosti bivanja prebivalstva v čezmejnem območju.

Splošni cilji projekta

  • Definicija faktorjev zdravega staranja;
  • Postavitev vsebinskih in kadrovskih osnov mednarodnega centra odličnosti (SLO-ITA) na področju zdravja starejših občanov;
  • Dvig osveščenosti o pomenu zdravega staranja, socialne vključenosti in mobilnosti depriviligiranih populacij (starostniki);
  • Zniževanje stroškov zdravstvene oskrbe;
  • Povezovanje obstoječih zdravstvenih, socialnih in zasebnih subjektov in izboljšanje njihove medsebojne koordiniranosti.

Programsko področje vsebuje inštitute in univerze, ki dosegajo mednarodno odmevne rezultate na področju medicine, vesoljske fiziologije, kineziologije, nutricionistike in splošnega zdravja. Znano je, da se našteta področja lahko s skupno obravnavo izjemno dopolnjujejo. Naše delo bo temeljilo na združevanju mejnih znanosti, translaciji znanj in tehnologij, kar predstavlja učinkovit instrument in je s tem prioriteta številnih evropskih programov. Zavedamo se, da so modeli zdravja, programi vadbe in prehrane zastareli in, kot kažejo rezultati modernih študij stanja sodobnega življenjskega sloga, neučinkoviti. Preko bogatih raziskovalnih izkušenj, s simulacijo staranja (študije dolgotrajnega ležanja) in s simulacijo zdravega staranja (športniki - starostniki), smo pridobili številna spoznanja, ki so pripravljena na aplikacije v zdravstvene domove, rehabilitacijske centre, domove za ostarele, fitness- in wellness-centre, športne klube oziroma kar vsakemu slehernemu posamezniku. Kljub temu pa bo potrebno s projektom PANGeA odgovoriti še na nekatera znanstvena vprašanja, ki se nanašajo na vpliv gibalne neaktivnosti na starostnike in s tem na njihovo zdravje. Aplikacije, ki jih bodo zagotavljali splošni cilji, so naslednje:

  • Izdelani programi za minimalno in optimalno gibalno/športno aktivnost starostnikov;
  • Definirani učinkoviti postopki zbiranja podatkov zdravja različnih ciljnih populacij oziroma populacij različnih patoloških stanj;
  • Prenovljeni rehabilitacijski plani za hitrejše okrevanje po operativnih posegih akutnih in kroničnih poškodb kolčnega sklepa;
  • Prehrambeni programi za zaviranje katabolnih procesov ob gibalni neaktivnosti;
  • Izdelava gibalnih parkov zdravja za starejše.

Operativni cilji projekta

  • Postavitev mobilnega laboratorija zdravja z merilno opremo in usposobljenimi merilci;
  • Postavitev spletnega portala (grafični vmesnik, podatkovna baza, portal poročanja in obveščanja) zdravja prebivalcev (v slovenščini, italijanščini in angleščini);
  • Opravljenih 1000 meritev faktorjev zdravja ljudi iz celotnega programskega območja, s sočasnimi promocijskimi akcijami;
  • Prilagoditev in redefinicija faktorjev zdravja iz mladostnikov na starostnike z upoštevanjem okoljskih faktorjev;
  • Organizacija 20 brezplačnih izobraževalnih seminarjev za usposabljanje vodij vadbe za starejše ter 12 brezplačnih demonstracijskih srečanj za vadbene programe starostnikov na domu, oboje enakomerno razporejeno po vseh šestih regijah;
  • Organizacija šestih znanstvenih sestankov, namenjenih krepitvi konzorcija projekta.

Operativni cilji so definirani v skladu z doseganjem splošnih ciljev projekta. Delovali bomo v smeri povečanja kakovosti življenja prebivalcev programskega območja, pa tudi bolj globalno. Promocija in spodbujanje zdravja, spremljanje zdravja, zdravstveno ukrepanje in preventivno delovanje so ključni mehanizmi, ki bodo programski regiji omogočali koordiniran razvoj zdravstvenega in socialnega življenja. Depreviligirane skupine predstavljajo velik del celotne populacije, ki se vsako leto povečuje. V naših predhodnih lokalnih projektih smo prišli do številnih spoznanj, ki bodo dobila novo dimenzijo, ko jih bomo povezali preko konzorcija.

Projekt je zasnovan v smislu postavljanja kriterijev zdravega staranja, na podlagi povezovanja interdisciplinarnih znanj in izvedbe množičnih meritev na starostnikih, kar bo zagotavljalo osnovo za izgradnjo trajne mreže institucij, ki bo nudila zdravstveno-rehabilitacijske storitve v podporo hitrejšemu okrevanju. Vse to je mogoče prenesti na nivo nacionalnih politik, ki bi s sinergijo trajnih mrež (povezave med bolnišnicami in skupnimi funkcionalnimi centri) na celotnem programskem območju omogočila dvig kakovosti življenja starostnikov.

Projekt je tudi raziskovalno usmerjen, saj se bodo s povezovanjem univerz in drugih javnih raziskovalnih inštitucij (Univerze na Primorskem, Univerze v Trstu, Univerze v Vidmu in Univerze v Ferrari ter Inštituta za varovanje zdravja RS, Splošne bolnišnice Izola in Ortopedske bolnišnice Valdoltra) na podlagi interdisciplinarnih ter mednacionalnih znanj postavljali skupni kriteriji zdravega staranja. Nadalje pa bomo preko uvedbe intervencijskih programov prispevali k dvigu kakovosti življenja starejših oseb, pri čemer je telesna aktivnost osrednje sredstvo socialne integracije.

Vodja projekta

Prof. dr. Rado Pišot

Ikarus UP ZRS

Vir: http://www.pangeaeu.org

Objavljeno v Novice

Objavljamo poziv Inštituta za varovanje dravja Republike Slovenije

Na Inštitutu za varovanje zdravja RS bomo v okviru projekta PANGeA, katerega namen je dvigniti kakovost življenja starejših oseb, v mesecu maju izvajali merjenja telesne zmožnosti, nekaterih fizioloških značilnosti in ugotavljale značilnosti življenjskega sloga pri prostovoljcih. Potrebujemo 150 prostovoljcev, starih med 60 in 80 let, ki morajo biti sposobni opraviti test hoje na 2 km. Zainteresirani prostovoljci se lahko prijavijo prek brezplačne telefonske številke 080 10 10.

Na območju Mestne občine Ljubljana bodo meritve pri starejših potekale od 23. do 25. maja 2013 ob Domu starejših občanov v Fužinah.

Za meritve naj bodo oblečeni v športna oblačila in obutev, na mesto meritve pa bodo morali priti v jutranjem času in tešči. Za hrano in pijačo bo poskrbljeno.

Po opravljenih meritvah bodo udeleženci seznanjeni s svojimi rezultati - dobili bodo neposredne informacije o njihovem zdravstvenem in splošnem psihofizičnem stanju, na njihovo željo bodo deležni nasvetov v zvezi s prehranjevanjem in telesno dejavnostjo ter vključeni v promocijske akcije, delavnice in seminarje. Poleg tega bodo seznanjeni s splošnimi ugotovitvami raziskovanja in doprinosom za družbo.


 

Projekt PANGeA 

Telesna aktivnost in prehrana za kakovostno staranje je triletni projekt, ki poteka pod vodstvom Inštituta za kineziološke raziskave, Znanstveno-raziskovalnega središča Univerze na Primorskem in pri katerem sodelujejo številne inštitucije iz Slovenije in Italije. Sofinanciran v okviru Programa čezmejnega sodelovanja Slovenija–Italija 2007–2013 iz sredstev Evropskega sklada za regionalni razvoj in nacionalnih sredstev. Glavni cilji projekta: definicija faktorjev zdravega staranja; postavitev vsebinskih in kadrovskih osnov mednarodnega centra odličnosti (Slovenija–Italija) na področju zdravja starejših občanov; dvig osveščenosti o pomenu zdravega staranja, socialne vključenosti in mobilnosti depriviligiranih populacij (starostniki); zniževanje stroškov zdravstvene oskrbe; povezovanje obstoječih zdravstvenih, socialnih in zasebnih subjektov ter izboljšanje njihove medsebojne koordiniranosti.

Več o projektu PANGeA si lahko preberete TUKAJ.

Objavljeno v Dogodki

1. Splošno o pogojih za prostovoljno vključitev v obvezno zavarovanje po ZPIZ-2

Inštitut prostovoljne vključitve v obvezno zavarovanje omogoča osebam, ki izpolnjujejo pogoje 25. člena ZPIZ-2, da se pokojninsko in invalidsko zavarujejo tudi v primerih, ko sicer ne bi bili izpolnjeni pogoji za obvezno zavarovanje.

Prostovoljno se tako lahko vključi v zavarovanje oseba s stalnim bivališčem v Republiki Sloveniji, ki je dopolnila 15 let starosti in ne izpolnjuje pogojev za obvezno vključitev v zavarovanje po ZPIZ-2.

Za razliko do polnega delovnega časa se lahko v zavarovanje prostovoljno vključi oseba, ki je v delovnem razmerju s krajšim delovnim časom.

Prav tako se lahko prostovoljno vključijo v zavarovanje državljani Republike Slovenije, ki so v delovnem razmerju v tujini, če so bili neposredno pred odhodom v tujino zavarovani na ozemlju Republike Slovenije ali so imeli pred odhodom v tujino stalno prebivališče na ozemlju Republike Slovenije in niso za ta čas obvezno zavarovani pri tujem nosilcu zavarovanja ali so obvezno zavarovani, pa teh pravic ne morejo uživati zunaj te države.

Prostovoljno se lahko vključijo v zavarovanje tudi uživalci družinske oziroma vdovske pokojnine s stalnim prebivališčem v Republiki Sloveniji ter prejemniki poklicne pokojnine do uveljavitve pravice do pokojnine iz obveznega zavarovanja.

Kot po ZPIZ-1 se lahko tudi po ZPIZ-2 prostovoljno vključijo v zavarovanje kmetje, ki se ne morejo vključiti v zavarovanje kot kmetje, ker ne dosegajo pogoja dohodka za zavarovanje po 17. členu ZPIZ-2. Če niso uživalci pokojnine se lahko prostovoljno zavarujejo tudi prenosniki kmetijskega gospodarstva, ki za prenos prejemajo rento iz naslova ukrepov kmetijske politike.

Pogoj za prostovoljno vključitev v obvezno zavarovanje je splošna zdravstvena sposobnost, s katero bi se lahko oseba zaposlila oziroma začela opravljati neko samostojno dejavnost, na podlagi katere bi bila obvezno zavarovana. Glede na navedeno Zavod lahko osebo, ki se v zavarovanje vključuje pod splošnimi pogoji (stalno bivališče v RS, 15 let starosti, ne izpolnjuje pogojev za obvezno zavarovanje iz drugega naslova) pred vključitvijo v zavarovanje pošlje na predhodni zdravstveni pregled, na katerem se ugotovi, ali je zmožna za delo. Stroški takšnega pregleda bremenijo zavod.

Z prostovoljno vključitvijo v obvezno zavarovanje po ZPIZ-2 se zavarovanec vključi v pokojninsko in invalidsko zavarovanje, ne pa tudi v ostala socialna zavarovanja.

2. Prispevki za pokojninsko in invalidsko zavarovanje po ZPIZ-2

Osnova za plačilo prispevkov za zavarovance, ki se prostovoljno vključijo v obvezno zavarovanje (25. člen ZPIZ-2) je določena v znesku, ki je najmanj enak znesku 60% zadnje znane povprečne letne plače zaposlenih v Republiki Sloveniji.

Osnova za plačilo prispevka za prejemnike poklicnih pokojnin (4. odstavka 25. člena ZPIZ-2) je določena v znesku 20% zadnje znane povprečne plače zaposlenih v RS, preračunane na mesec.

Za naslednje zavarovance:

  • državljani RS, ki so v delovnem razmerju v tujini in so prostovoljno vključeni v zavarovanje,
  • osebe prostovoljno vključene v zavarovanje do polnega delovnega časa (ki so v delovnem razmerju s krajšim delovnim časom) in
  • kmetje, ki ne izpolnjujejo pogoja dohodka in so prostovoljno vključeni v zavarovanje

velja prehodno obdobje za najnižjo osnovo in sicer:

LETO

NAJNIŽJA OSNOVA

2013

Minimalna plača

2014

Minimalna plača

2015

54 % povprečne plače

2016

56 % povprečne plače

2017

58 % povprečne plače

2018

60% povprečne plače

Zavezanci za plačilo prispevkov zavarovanca in delodajalca (razen v primeru prejemanja nadomestil) so zavarovanci (1. alineja 1. odstavka 152. člena ZPIZ-2 in 3. alineja 1. odstavka 153. člena ZPIZ-2).

Do ureditve v predpisih s področja kmetijstva je zavezanec za plačilo prispevka delodajalca za kmete, vključene v obvezno zavarovanje, za kmete vključene v prostovoljno zavarovanje in prenosnike kmetijskega gospodarstva ter za kmete, ki so ostali v zavarovanju po 407. členu ZPIZ-2 Republika Slovenija.

USKLADITEV DOLOČB O ZAVAROVANJU KMETOV

Zavarovanci, ki so bili 31.12.2012 vključeni v pokojninsko in invalidsko zavarovanje na podlagi ukrepov kmetijske politike kot prenosniki kmetijskega gospodarstva, so od uveljavitve ZPIZ-2 zavarovani po 6. odstavku 25. člena ZPIZ-2 in plačujejo prispevke od osnove, od katere jim je bil obračunan prispevek za zadnji mesec pred uveljavitvijo ZPIZ-2. ta osnova se usklajuje s stopnjami rasti minimalne plače (1. in 2. odstavek 407. člena ZPIZ-2).

Zavarovanci, ki so bili 31.12.2012 vključeni v zavarovanje na podlagi 6. alineje 1. odstavka 34. člena ZPIZ-1, lahko ostanejo vključeni v zavarovanje pod enakimi pogoji tudi po uveljavitvi ZPIZ-2, tako da plačujejo prispevke od osnove, od katere jim je bil obračunan prispevek zadnji mesec pred uveljavitvijo ZPIZ-2. Osnova se usklajuje s stopnjami rasti minimalne plače. (3. in 4. odstavek 407. člena ZPIZ-2).

Kategorije zavarovancev po 25. členu ZPIZ-2

Najnižja osnova

Okvirni znesek prispevkov (vezano na zadnje znane podatke iz decembra 2012)

Zavarovanci, ki so bili do uveljavitve ZPIZ-2 (do 31.12.2012) vključeni v obvezno zavarovanje na podlagi ukrepov  kmetijske politike kot prenosniki kmetijskega gospodarstva so od uveljavitve ZPIZ-2 zavarovani po 6. odst. 25. čl. ZPIZ-2.

Plačujejo prispevke od osnove, od katere jim je bil obračunan prispevek za zadnji mesec  pred uveljavitvijo ZPIZ-2 (od osnove za december 2012).

Ožji obseg zavarovanja – najmanj zajamčena plača

Osnova = ………………………..244,15 EUR

15,50% prispevek zav…….….37,84 EUR

37,84 EUR

Širši obseg zavarovanja – polovica zneska 60 % povprečne plače

Osnova = ……………………..467,07 EUR

15,50% prispevek zav…….….72,40 EUR

72,40 EUR

Usklajevanje s stopnjami rasti minimalne plače.

Zavezanec za plačilo prispevkov zavarovanca je zavarovanec, zavezanec za plačilo prisp. delodajalca pa RS.

Zavarovanci, ki so bili 31.12.2012 vključeni v PIZ zavarovanje po 6. alineji 1. odst. 34. člena (osebe, ki opravljajo kmetijsko dejavnost in ne izpolnjujejo dohodkovnega pogoja za zavarovanje kot kmetje), ostanejo vključeni v zavarovanje pod enakimi pogoji tudi po uveljavitvi ZPIZ-2.

Plačujejo prispevke od osnove, od katere jim je bil obračunan prispevek za zadnji mesec  pred uveljavitvijo ZPIZ-2 (od osnove za december 2012).

 

Ožji obseg zavarovanja – najmanj zajamčena plača

Osnova = …………………..…..244,15 EUR

15,50% prispevek zav……….37,84 EUR

37,84 EUR

Širši obseg zavarovanja – polovica zneska 60 % povprečne plače

Osnova = ……………………..467,07 EUR

15,50% prispevek zav……..….72,40 EUR

72,40 EUR

Usklajevanje s stopnjami rasti minimalne plače.

Zavezanec za plačilo prispevkov zavarovanca je zavarovanec, zavezanec za plačilo prisp. delodajalca pa RS.

 

3. Primerjava med ureditvijo prostovoljne vključitve v obvezno zavarovanje po ZPIZ-1 in ZPIZ-2 z vidika kroga zavarovancev in višine prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje

Glede kroga zavarovancev, ki se lahko prostovoljno vključi v obvezno zavarovanje, v primeru, ko sicer pogoji za vključitev v obvezno zavarovanje niso izpolnjeni, lahko ugotovimo, da je krog zavarovancev v ZPIZ-2 določen manj striktno kot v ZPIZ-2 in daje možnost prostovoljnega vstopa v obvezno zavarovanje širšemu krogu oseb.

Povprečno število oseb, prostovoljno vključenih v obvezno zavarovanje na podlagi ZPIZ-1 je razvidno iz naslednje tabele:

Leto

Število 

 2008 

 21.595

 2009

 21.114

 2010

 21.300

 2011

 21.303

 2012

 23.223

Osnova za plačilo prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje pa je spremenjena. Po ZPIZ-1 je bila višina prispevkov za december 2012 naslednja:


PRISPEVKI ZAVEZANCEV, KI SO PROSTOVOLJNO VKLJUČENI V OBVEZNO POKOJNINSKO IN INVALIDSKO ZAVAROVANJE
 - DECEMBER 2012

OŽJI OBSEG PRAVIC

OSNOVA ZA OBRAČUN
PRISPEVKOV

ZNESEK OSNOVE 
v EUR

STOPNJA
PRISPEVKOV

ODMERJENI PRISPEVKI
ZA PLAČILO v EUR

zajamčena plača

237,73

24,35%

57,89

zavarovanci - kmetje (manjši KD)

237,73

15,50%

36,85

ŠIRŠI OBSEG PRAVIC

OSNOVA ZA OBRAČUN
PRISPEVKOV

ZNESEK OSNOVE 
EUR

STOPNJA
PRISPEVKOV

ODMERJENI PRISPEVKI
ZA PLAČILO 
v EUR

polovica zneska 60 % PP

454,79

24,35%

110,74

60 % PP

909,57

24,35%

221,48

zavarovanci - kmetje (manjši KD)

454,79

15,50%

70,49

Iz tabele je razvidno, da je zavarovanec pred uveljavitvijo ZPIZ-2 imel možnost izbire višine zavarovalne osnove in s tem možnost izbire obsega pravic, za katere je zavarovan.

Širši obseg pravic, ki je bil enak kot za osebe v obveznem zavarovanju, je bil osebam v prostovoljnem zavarovanju zagotovljen, če so si izbrali zavarovalno osnovo najmanj v višini 60% povprečne plače zaposlenih v Republiki Sloveniji za predzadnji mesec pred mesecem, v katerem se določa zavarovalna osnova. To pomeni, da je prispevek za december 2012 znašal 221,48 EUR (od 1.1.2013 dalje 185,85 EUR oziroma za kmete 118,27 EUR na mesec). Le nekaterim kategorijam zavarovancev, je širši obseg pravic zagotavljala osnova v višini 30% povprečne plače (decembra 2012 je znašal znesek prispevka 110,74 EUR) in sicer osebam, ki so skrbele za otroka mlajšega od sedmih let ali invalidno osebo, nezmožno za delo ali uživalca dodatka za pomoč in postrežbo, osebam, ki so opravljale samostojno kmetijsko dejavnost, brezposelnim osebam, invalidom v varstvenih delavnicah in zaposlenim s krajšim delovnim časom za razliko do polnega delovnega časa.

Osebe, ki so izbrale ožji obseg pravic so izbrale osnove v znesku zajamčene plače in plačevale nižji znesek prispevka, ki je v decembru 2012 znašal 57,89 EUR, razen za kmete, prostovoljno vključene v obvezno zavarovanje,za katere je znašal znesek prispevka 36,85 EUR, ker je prispevek delodajalca plačevala Republika Slovenija.

Poudariti je potrebno, da zavarovanje za ožji obseg pravic vključuje le pravico do starostne, invalidske, vdovske in družinske pokojnine in do dodatka za pomoč in postrežbo, vendar le za slepo in nepokretno osebo, pri kateri je zmožnost premikanja zmanjšana za 70%. Zavarovanci, ki so bili pretežni del zavarovanja zavarovani za ožji obseg pravic nimajo pravice do odmere pokojnine od najnižje pokojninske osnove, oskrbnine, odpravnine, pravic na podlagi III. kategorije invalidnosti, letnega dodatka, …

ZPIZ-2 zavarovancem ne daje več možnosti izbire zavarovanja za širši ali ožji obseg.

Približna višina prispevkov za januar 2013 (izračunana glede na povprečno plačo v letu 2012) po ZPIZ-2 pa je razvidna iz naslednje tabele.


PRISPEVKI ZAVEZANCEV, KI SO PROSTOVOLJNO VKLJUČENI V OBVEZNO POKOJNINSKO IN INVALIDSKO ZAVAROVANJE
 - JANUAR 2013

 

OSNOVA ZA OBRAČUN
PRISPEVKOV

ZNESEK OSNOVE 
v EUR

STOPNJA
PRISPEVKOV

ODMERJENI PRISPEVKI
ZA PLAČILO v EUR

Minimalna plača

783,66

24,35%

190,82

Zavarovanci - kmetje (ne dosegajo dohodka) in

prenosniki kmet. gosp, prejemniki rente

783,66

15,50%

121,46

Povzeti je, da se je znesek prispevka za širši obseg pravic, razen za nekatere kategorije zavarovancev, v primerjavi z višino prispevka po ZPIZ-1 celo zmanjšal.

Pri primerjavi tabel je potrebno upoštevati tudi tabelo, kjer je upoštevana uskladitev določb o zavarovanju kmetov, saj višina prispevkov za osebe, obravnavane v tej določbi ostane nespremenjena (tabela na str. 3).

Ker zakonodajni postopek sprejemanja Zakona o spremembi in dopolnitvah Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju - ZPIZ-2A še teče, se vsem zavarovancem, ki so bili vključeni v obvezno zavarovanje po določbi 34. člena ZPIZ -1 in se želijo odjaviti iz zavarovanja, omogoči odjava iz zavarovanja z dnem 31.12.2012 do 30.4.2013.

4. Vštevanje dobe na podlagi prostovoljne vključitve v obvezno zavarovanje v pokojninsko dobo

ZPIZ-2 določa nov pojem dobe in sicer »pokojninska doba brez dokupa«, ki predstavlja obdobje obvezne vključitve v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje, obdobja opravljanja kmetijske dejavnosti, vendar brez dokupa pokojninske dobe. Prostovoljna vključitev v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanja se ne šteje kot pokojninska doba brez dokupa, razen opravljanja kmetijske dejavnosti, saj gre pri pokojninski dobi brez dokupa za obvezno vključitev v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje.

ZPIZ-2 pozna tudi pojem pokojninske dobe, ki jo opredeljuje kot zavarovalno in posebno dobo, glede na katero se ugotavljajo pogoji za pridobitev pravice do pokojnine in glede na katero se določi odstotek za odmero pokojnine. Prostovoljna vključitev v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje pred 1.1.2013 kot tudi po 1.1.2013 prinaša vštevanje obdobja v pokojninsko dobo na podlagi katere se prizna in odmeri pravica do starostne ali predčasne pokojnine. Zavarovanec lahko torej pravico do starostne pokojnine pridobi ob dopolnitvi višje starosti  tudi na podlagi pokojninske dobe v katero se čas prostovoljne vključitve v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje všteva tako za izpolnitev pogojev, kot tudi pri odmeri starostne pokojnine. Tudi pri pridobitvi predčasne pokojnine se čas prostovoljne vključitve v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje  upošteva tako pri izpolnitvi pogojev za priznanje pravice, kot tudi pri odmeri predčasne pokojnine.

 

Vir: http://www.zpiz.si

Objavljeno v Novice
JSN Shine is designed by JoomlaShine.com | powered by JSN Sun Framework