Prispevki filtrirani po datumu: sreda, 27 marec 2013
sreda, 27 marec 2013 15:10

Cvetje polepša praznike

Velikonočno vzdušje v prvi vrsti vdahnejo pirhi, po možnosti barvani z naravno barvo, pri okrasitvi doma pa ne bomo zgrešili s prvim vrtnim cvetjem, mladim zelenjem in kakopak prvimi spomladanskimi cveticami.

Posvetimo se tokrat narcisam, tulipanom, hijacintam in forsitiji, čeravno zgolj s simbolne plati, saj zdravilne ne premorejo.

Spomladansko cvetje je tesno povezano z veliko nočjo, saj v sebi nosi veliko simbolike - je krhko, mlado, sočno, močnih barv …

Z narciso do večnega življenja

narcise velika nocKdo ne pozna narcise, prve znanilke pomladi, ki razsvetli vrtove s svojimi živahnimi zlato rumenimi cvetovi. Ta čebulnata rastlina izvira iz južne Evrope, raste pa tudi v Indiji in na Daljnem vzhodu. Ime je dobila po Narcisu, lepotcu iz starogrške mitologije. Slednji je zavračal vsa dekleta, z nimfo Eco vred, zato je bil kaznovan. Bogovi so ga začarali, da se je zaljubil v lastno podobo, ki jo je ugledal v mirni vodi vodnjaka. Na vsak način se je je hotel dotakniti. Pri tem mu je spodrsnilo in utopil se je. Na mestu, kjer je utonil, je zacvetela čudovita cvetica. Ime narcis izvira iz grške besede narke', kar pomeni odrevenelost, spanec. Narcisa je simbol prebujenja in vnovičnega rojstva. Narcisa združuje motive smrti in ponovnega rojstva, končnosti in večnega življenja. Če se narcis ne morete naužiti na svojem vrtu, jih pojdite občudovat na pobočja ob vznožju Golice. Tam bodo v velikem številu prav kmalu zacvetele bele gorske narcise, ki jim domačini rečejo ključavnice.

S tulipanom hrepenimo

tulipani velika nocTulipan, visokorasel, eleganten, ponosen … Ko na vitkem steblu dviguje cvet k soncu, spominja na zaljubljenca, ki dviguje lice k soncu svoje ljubezni. Nič čudnega, da je postal simbol ljubezenskih čustev, vznesenosti in večnega hrepenenja, pa tudi lepote. V krščanski simboliki je podoba božje ljubezni. Sicer pa ta vrtni lepotec izvira iz Perzije, kjer je bil nadvse čislan okras vrtov. Na staro celino je prispel v 16. stoletju. Najprej so tulipanove čebulice nameravali uporabljati v prehrambene namene, a so hitro ugotovili, da niso prida. No, in kaj naj zdaj z njimi, so si mislili, a ko so uzrli njihovo cvetočo lepoto, so ostali brez besed. Vsak, ki je kaj veljal, jih je hotel imeti na svojem vrtu. Tulipani so najbolj očarali Nizozemce, ki jih še danes na veliko gojijo.

Hijacinta poskrbi za mir v duši

hijacinteMed spomladansko velikonočno cvetje sodijo tudi hijacinte s svojim značilnim svežim vonjem, ki napolni prostor. Ta čebulnica izvira iz dežel okoli Sredozemskega morja. V grški mitologiji je bil Hijacint zelo lep mladenič, v katerega se je zaljubil Apolon. Nekega dne, ko sta metala disk, ga je ljubosumni bog vetra Zafir preusmeril, da je Hijacinta zadel v glavo. Iz krvi in solz, ki jih je potočil Apolon, je vzniknila opojno dišeča cvetica. V krščanstvu velja hijacinta za simbol previdnosti in dušnega miru.

Forsitija prinaša upanje

Forzicija 408K cvetočemu spomladanskemu razkošju na našem vrtu gotovo sodi tudi forsitija oz. žareči rumeni cvetovi tega okrasnega grmička. Forsitija je simbol upanja in kot taka nadvse primerna za velikonočne praznike, ki so polni upanja v večno življenje.

Vir: http://www.gorenjskiglas.si

Objavljeno v Nasveti

Iz LifeScana, ki proizvaja merilnike krvnega sladkorja pri diabetikih, so v ponedeljek sporočili, da so se odločili za odpoklic in zamenjavo treh modelov svojih merilnikov, ki pri ekstremno visokih ravneh krvnega sladkorja ne delujejo ustrezno in kažejo nižjo raven sladkorja, kot je v resnici.

V Sloveniji je od teh treh merilnikov na voljo le model OneTouch Verio Pro, ki ga uporablja 2.753 diabetikov.

Prav za merilnik OneTouch Verio Pro pa je LifeScan prejel eno poročilo o resnem neželenem dogodku, so zapisali v ponedeljkovem sporočilu.

Bolnik je umrl

Nato pa so sporočili, da se je to poročilo nanašalo na bolnika v Belgiji, ki je imel ekstremno visok krvni sladkor. "Izvajalec zdravstvenih storitev, ki je pregledal bolnika, je uporabil merilnik OneTouch Verio Pro in pridobil nepravilen, nizek rezultat," so zapisali in dodali, da je bolnik pozneje umrl zaradi srčnega zastoja, ki je bil posledica hiperkalijemije, torej visoke koncentracije kalija v krvi. Hiperkalijemijo lahko sicer povzroči tudi visok krvni sladkor.

Ob tem v LifeScanu poudarjajo, da niso ugotovili, ali je bil merilnik vzročni dejavnik pri smrti bolnika. Prav tako ima podjetje na voljo le omejene informacije o pacientu. "Ne poznamo vseh okoliščin primera in ali je bolnik imel morebitne spremljajoče bolezni," so zapisali.

Merilnike prenehajte uporabljati

V LifeScanu sicer vsem uporabnikom omenjenega merilnika svetujejo, naj ga nemudoma nehajo uporabljati in za merjenje ravni glukoze v krvi uporabijo drugo metodo. Poleg tega naj uporabniki pokličejo oddelek za stike s strankami LifeScan na brezplačno telefonsko številko 080 14 41 in se dogovorijo za prevzem brezplačnega nadomestnega merilnika.

Drugje po svetu sicer poleg merilnikov OneTouch Verio Pro odpoklicujejo tudi merilnika OneTouch Verio IQ in OneTouch Verio Pro+, ki prav tako ne kažeta pravilne vrednosti pri ekstremno visokih vrednostih krvnega sladkorja. A ta dva merilnika v Sloveniji nista na voljo.

Če merilnik pokaže nižjo vrednost sladkorja v krvi, kot je dejanska, se lahko pojavi napačno oziroma zapoznelo ustrezno zdravljenje ekstremne hiperglikemije, kar lahko povzroči resne posledice. Verjetnost pojava ekstremno visokih ravni krvnega sladkorja je po njihovih navedbah sicer majhna, če pa se takšna raven krvnega sladkorja pojavi, to predstavlja resno tveganje za zdravje in zahteva takojšnjo zdravstveno obravnavo.

Vir:http://www.zurnal24.si

Objavljeno v Novice
sreda, 27 marec 2013 09:30

Dolenjska in Bizeljsko

Priporočeni ogledi: Brestaniški grad, Klunove toplice , grad Mokrice, energijska pot po Šentviški gori, cerkvica sv. Vida, Čatež ob Savi, turistična kmetija Pri Martinovih (dam jim pet zvezdic)

grad mokriceŽe kar zgodaj smo krenili iz Celja mimo Laškega, Zidanega mosta, Rimskih toplic in Sevnice do gradu Brestanica. Kdor še ni bil na gradu Tabor v Laškem ali Sevniškem gradu priporočam krajši postanek, saj sta oba vredna ogleda.
Brestaniški grad se dviga na strmem skalnem pobočju nad Brestanico nad sotočjem rek Brestanice in Save. Trenutno ga obnavljajo, zato smo le na hitro smuknili v notranjost, potem pa so nas delavci že priganjali k odhodu. Morali so na malico – ob pol desetih zjutraj v soboto . No ja…
Prvotna rajhenburška utrdba je omenjena že v 9. stoletju. Med ogrskimi vpadi uničeno utrdbo je ponovno pozidal Salzburški nadškof Konrad I. leta 1126. Grad je v svoji zgodovini zamenjal precej lastnikov. Med drugimi so omenjeni baron Volkart Eghk, Alexander Paradaiser, baron Vid Jakob Moscon, grof Heister, grofje Attems in rodbina Delena, leta 1884 pa so Brestanico kupili francoski trapisti in grad spremenili v samostan. Med vojno je bil v brestaniškem gradu zbirni center za slovenske izgnance, po vojni ženski zapor, danes pa je v njem Muzej slovenskih izgnancev. A ogled muzeja zaradi obnove trenutno ni mogoč.

 

bazilika lurske matere bozjeMalo razočarani, ker si gradu nismo mogli ogledati, kot bi si želeli, smo šli še v vas Brestanica. Že od daleč smo opazili impozantno Baziliko Lurške Matere Božje, imenovana tudi Slovenski Lurd. Cerkev sodi med največje v Sloveniji. Zaradi izredne velikosti in arhitekture (v neoromanskem slogu) je troladijska bazilika zbudila tudi naše občudovanje. Le nekaj korakov nižje pod njo na gričku ob sotočju potoka Brestanica in Senovskega potoka pa je še stara cerkvica Sv. Boštjana o kateri so domnevali, da je zgrajena daljnega leta 1523, a so to domnevo ovrgli. Nedvomno pa je kar stara.

Klunove-topliceOd tu smo šli mimo Krškega do Bušeče vasi. Znamenitost te vasi so Klunove toplice. Žal precej zapuščene. Lastnica je preko 80 let stara ženica in nekako temu ustrezno je stanje toplic. V zunanjem bazenu so se kopale alge in kužki, lopa z notranjim bazenom je bila zaprta, objekte pa je že precej načel zob časa. Ob bazenu je še odbojkarsko igrišče in prostor za piknike, ki pa najverjetneje oživi vsaj v poletnem času. Mogoče jim delam krivico in si takrat tudi toplice zaslužijo lepšo besedo.Sicer so Klunove toplice v Bušeči vasi res nekaj posebnega tudi v širšem slovenskem prostoru. Vrelec ima stalno temperaturo 27 stopinj Celzija. Če ne bi bila voda v bazenu videti tako umazana, bi se v njej dalo kopati tudi pozimi. Na dotik je imela čisto primerno temperaturo. Voda vsebuje žveplo, ogljikovo in dušikovo kislino, karbonate ter razne organske snovi. Voda iz Klunovega izvira menda zelo blagodejno deluje na živčna, kostna, ledvična in želodčna obolenja. Že leta 1806 so jo zajezili grofje Auerspergi iz Leskovca pri Krškem in tam zgradili leseno kopališče. Med bolj znanimi lastniki toplic viri omenjajo Antona Aleksandra Auersperga, znanega tudi kot Antona Turjaškega, učenca največjega slovenskega pesnika dr. Franceta Prešerna. Če je verjeti pripovedim, naj bi se v toplicah svoje dni Prešeren tudi kopal.Če bo nekoč nekdo znal izkoristiti dobro zgodbo in bo vložil nekaj sredstev v obnovo objektov, bo verjetno lahko iz Klunovih toplic res naredil nekaj posebnega.

grad mokrice 2Odšli smo dalje, pogledati še en grad. Nad stoletnimi gozdovi Gorjancev, na griču nad desnim bregom reke Save, se ponosno dviga srednjeveški grad Mokrice. Prva pisna omemba gradu sega v leto 1444, čeprav je na njegovem mestu v obdobju Rimskega imperija že stala utrdba, imenovana Romula. Ime Mokrice je grad zagotovo dobil po nekoč močvirnatem, mokrem območju v njegovi okolici. Tokrat pa je bilo mokro tudi v neposredni okolici gradu. Pod toplimi sončnimi žarki se je sneg precej hitro topil, naš sprehod po golf igrišču pa je bil precej blaten. Toliko prijetneje je bilo sedeti ob mizici na mostu, piti odličen kapučino in opazovati goste in okolico.
Nad vhodom v grad je grajski grb z vrano, katere vrat prebada puščica. Legenda pripoveduje, da je v času turških vpadov na grajsko dvorišče padla vrana, ki je podlegla strelu zavojevalcev in tako opozorila na bližajočo se nevarnost. Graščak naj bi ji zato namenil mesto v grbu.

Pri-Martinovih1-300x224Med uživanjem na sončku smo ugotovili, da nam že pajki predejo mreže v želodčkih. Začelo se je mrzlično iskanje dobre gostilne. Za priporočilo smo vprašali kar na gradu, a s ponujenim nismo bili zadovoljni. Zato sem poklicala prijateljico, ki živi v okolici. Priporočila mi je turistično kmetijo Pri Martinovih, a me je opozorila, da potrebujemo vnaprejšnjo rezervacijo. Sreča nam je bila naklonjena. Poklicala sem in so nas kar povabili.
Ob prihodu na kmetijo smo bili večkrat prijetno presenečeni. Čakala nas je samo za nas pogrnjena miza v 200 let stari obnovljeni kmečki hiši, samo za nas je imel njihov 14 letni sin koncert s harmoniko, razkazali so nam živali, ki jih imajo na kmetiji, hrana pa si zasluži še posebne pohvale. Pomazano s kruhom bi lahko dala oceno za govejo juho in žrebičkov zrezek. Ker pa je bilo tako dobro, smo morali pojesti vse, kar smo dobili, zato smo morali poobedek – še toplo skutino potico – zaviti v serveto in jo odnesti s seboj za večerno malico.
Pred počitkom smo se sprehodili še po bližnjem gričku, na katerem smo ob prihodu od daleč opazovali lepe lesene vinske kleti. Večerno sonce in lep razgled po vinogradih je polepšal dan.
Naslednje jutro me je moj možek zgodaj zbudil in me pretkano zvabil po bližni energijski poti po Šentviški gori. Nekaj časa je bila energijska pot res bližnja, končala pa se je z vzponom do cerkvice sv. Vida na na vrhu hriba Šentviška gora, ki smo jo prejšnji dan gledali z doline in razmišljali, kako se pride do nje. V vednost – do nje morate peš, po lepi gozdni poti od pokopališča v Čatežu. Lepi v lepem vremenu. Tokrat pa je bila v enem delu pot prav neprijetna – poledenela v grapi, blatna malo niže, midva pa v povsem neprimerni obutvi. Očitno se bom naslednjič morala bolje pripraviti. Kako smo že rekli v časih pionirjev? NNNP .
Končno smo šli v Čateške toplice. Cel dan kopanja nas je precej izmučil. Od načrtovanih postankov po poti nazaj domov je ostalo bore malo. Preskočili smo ogled gradu Bizeljsko in Pišečkega gradu. Ustavili smo se le v gostišču Šikoranja na Bizeljskem za pozno kosilo, kjer pa so nas razočarali. Gobova juha je bila bolj iz vrečke kot iz pravih gob, pa tudi ostala hrana ni bila kaj prida. Če bi vedeli, bi lahko ostali tudi pri sendvičih.

Vir: http://www.naokoli.si

Objavljeno v Kam na izlet

Bristol, Bruselj, Glasgow in Ljubljana so bili izbrani za finaliste, ki napredujejo v naslednjo fazo izbora zelene prestolnice Evrope za leto 2015, ki ga organizira Evropska komisija.

Nagrada za zeleno prestolnico Evrope se vsako leto podeli mestu, ki izstopa po svojem okolju prijaznem delovanju.

Bristol, Bruselj, Glasgow in Ljubljana so se uvrstili v ožji izbor izmed osmih kandidatov iz vse Evrope. Neodvisen odbor 12 strokovnjakov je ocenil vse kandidate na podlagi 12 kazalnikov:

  • lokalni prispevek k boju proti globalnim podnebnim spremembam,
  • lokalni prevoz,
  • zelena mestna območja s trajnostno rabo zemljišč,
  • narava in biotska raznovrstnost,
  • kakovost lokalnega zraka,
  • kakovost akustičnega okolja,
  • proizvodnja odpadkov in ravnanje z njimi,
  • poraba vode,
  • obdelava odpadne vode,
  • ekoinovacije in trajnostno zaposlovanje,
  • sistem lokalnih organov za ravnanje z okoljem,
  • energetska učinkovitost.

Bristol, Bruselj, Glasgow in Ljubljana se bodo zdaj pripravili, da žiriji v Bruslju 24. maja predstavijo svojo vizijo, svoj potencial, da postanejo vzor drugim mestom, in svojo komunikacijsko strategijo. Končna odločitev žirije, katero mesto bo prejelo naziv zelene prestolnice Evrope za leto 2015, bo razglašena 14. junija 2013 v Franciji na uradni podelitvi nagrade, ki jo bo gostila trenutna zelena prestolnica Evrope, Nantes.

Ozadje
Do danes je nagrado za zeleno prestolnico Evrope prejelo pet mest: Stockholm leta 2010, Hamburg leta 2011, Vitoria-Gasteiz leta 2012, Nantes leta 2013 in København leta 2014. Nagrada se podeli mestu, ki prednjači po okoljski prijaznosti mestnega življenja. Najprej odbor strokovnjakov oceni mesta glede na 12 okoljskih kazalnikov, potem pa žirija ovrednoti, v kolikšni meri mesta dosegajo visoke okoljske standarde, njihovo zavezanost trajnim in ambicioznim ciljem za nadaljnje izboljšanje varstva okolja in trajnostni razvoj ter v kolikšni meri lahko ta mesta delujejo kot vzor drugim in spodbujajo najboljše prakse v drugih evropskih mestih.

Žirijo sestavljajo predstavniki Evropske komisije, Evropskega parlamenta, Odbora regij, Evropske agencije za okolje, Lokalnih oblasti za trajnostni razvoj (International Council for Local Environmental Initiatives – ICLEI), konvencije županov in Evropskega urada za okolje.

Več informacij:
www.europeangreencapital.eu

Facebook: http://www.facebook.com/EuropeanGreenCapitalAward

Twitter: http://twitter.com/#!/EU_GreenCapital or tweet us @EUgreencapital

Glej tudi:
http://ec.europa.eu/environment/urban/home_en.htm

Objavljeno v Novice
JSN Shine is designed by JoomlaShine.com | powered by JSN Sun Framework