Prispevki filtrirani po datumu: sreda, 20 marec 2013

ZDUS nasprotuje rušenju pravičnosti in solidarnosti pri financiranju zdravstvenega sistema z uvajanjem socialne kapice

ZDUS odločno nasprotuje rušenju pravičnosti in solidarnosti pri financiranju zdravstvenega sistema z uvajanjem socialne kapice v zdravstvenem zavarovanju, ki se pojavlja vedno znova ob spremembi politične oblasti in menjavi ministra za zdravje. In nič drugače ni niti danes!!!

V medijih beremo, da GZS kot najpomembnejša glasnica gospodarstvenikov oziroma njihova predstavnica gospa Čerinova obvešča vlado in ministra za zdravje, da se na GZS strinjajo s širitvijo prispevnih osnov za obvezno zdravstveno zavarovanje le, če se uvede tudi socialna kapica, torej omejevanje plačila prispevkov navzgor. To pomeni, da GZS zahteva, da tisti, ki zaslužijo več tisoč evrov na mesec, ne prispevajo za svoje obvezno zdravstveno zavarovanje sorazmerno njihovemu celotnemu prihodku, kamor sodijo tudi dohodki, ki jih zavarovanci dobijo s pogodbami, sejninami, nagradami,.. Poleg tega predstavnica GZS opozarja, da bomo s širitvijo prispevnih osnov preveč obremenili ne samo najbogatejše zavarovance ampak tudi celotno gospodarstvo. To slednje pa ne drži, ker bi se to zgodilo le v primeru, če bi se povečala prispevna stopnja za obvezno zdravstveno zavarovanje. Kaj pa ta »večja« obremenitev bogatejših zavarovancev v resnici pomeni?

»Večja« obremenitev namreč velja le za prispevke za obvezno zdravstveno zavarovanje, za tiste maloštevilne in najbolj nujne zdravstvene storitve ter preventivne programe, ki se večinoma sicer ne v celoti ampak v večji meri plačajo iz obveznega zdravstvenega zavarovanja. Naj poudarimo, da se za precejšnje število »manj pomembnih« storitev kot je hospitalizacija v bolnišnici, specialistični pregledi, zdravila itd plačajo tudi in predvsem iz dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja, kjer pa že sedaj velja »obratna solidarnost«. V to vzajemno zavarovanje namreč vplačujejo enak znesek tako revni kot bogati in so torej revni dejansko solidarni z bogatimi.

Še bolj nerazumljiva je druga trditev predstavnice GZS, da bi bilo bolje, da se namesto, da se z višjimi prispevki »obremenjuje« najbogatejše, nekaj »naredi na racionalizaciji sistema«. Sprašujemo se, kdo pa je najbolj odgovoren, da bi se čim bolj učinkovito racionaliziral zdravstveni sistem? Nedvomno so pri tem najbolj odgovorni strokovni in politični odločevalci, med katere sodi tudi gospa Čerinova kot predsednica Upravnega odbora ZZZS.

V ZDUS zato ocenjujemo takšne zahteve kot napad na solidarnost v zdravstvenem sistemu in smo presenečeni, da nekdo, ki vodi enega od organov upravljanja ZZZS, ne pozna in ruši načela socialnih zavarovanj na področju enakosti v obveznostih in pravicah. Poleg tega bi tudi pričakovali, da bi GZS kot organizacija z velikim občutkom za finančno disciplino pozvala svoje člane, direktorje, predsednike uprav in podjetnike naj dosledno nakazujejo prispevke v obvezno zdravstveno zavarovanje in s tem podprejo vzdržnost zdravstvenega sistema.

Ne nazadnje začudeni smo nad zgoraj omenjenimi stališči gospodarstvenic in gospodarstvenikov, ki dobro poznajo zakonitosti vlaganja v razvoj, in bi zato morali prvi razumeti, da vlaganje v zdravje ljudi ni nepotreben strošek ampak investicija v družbeni in ekonomski razvoj. Zato bi bila njihova podpora za nekoliko večje in stabilno financiranje zdravstvenega sistema korak v pravo smer.

Vir: http://www.zdus-zveza.si

Objavljeno v Zdravje

Na 24. seji Mestnega sveta MOL 18.3.2013 so sprejeli Akcijski načrt 'Starosti prijazna Ljubljana'.

Objavljamo uvod predloga Akcijskega načrta.

Starejši v Mestni občini Ljubljana (v nadaljnjem besedilu: MOL) predstavljajo pomemben delež občank in občanov. V želji, da bi jim zagotovili čim kvalitetnejše življenje v starosti, v MOL stremimo k zagotavljanju čim večje izbire različnih možnosti za udejstvovanje starejših v lokalnem okolju ter dvigu kvalitete življenja v obdobju staranja. Podaljševanje življenjske dobe prebivalstva ima vpliv tudi na MOL. Ljudje ne le, da živimo dlje, ampak smo tudi bolj zdravi in osveščeni glede nujnosti aktivnega pristopa k staranju. Poleg socialnih in zdravstvenih storitev je potrebno zagotoviti tudi različne druge storitve, servise in dejavnosti, ki bodo starejšim omogočale aktivno in polno življenje.

MOL je imela na dan 1. 7. 2012 skupaj 280.278 prebivalk in prebivalcev, od tega 48.752 starejših od 65 let, kar predstavlja 17,4 % celotnega prebivalstva. (Za celotno Slovenijo je delež precej podoben, saj delež starejših od 65 let zajema 17 % celotnega prebivalstva). Povprečna starost občank in občanov v MOL je bila 42,1 let, v Sloveniji 42 let.

V naši zakonodaji se kot ločnica, ki določa, kdo je po »administrativnih« merilih star in mu iz tega naslova pripadajo določene pravice uporablja meja 65+ let. Tudi Statistični urad Republike Slovenije uporablja mejo 65+ let, iz različnih drugih razprav, statistik in raziskav pa je vse bolj razvidno, da bi se morala ta meja pomakniti navzgor, saj v največji meri storitve in programe, ki naj bi bili namenjeni starejšim od 65 let, v resnici koristijo starejši od 75 let.

Poleg dejavnosti za starejše, ki jih lokalnim skupnostim oziroma občinam v Sloveniji nalaga nacionalna zakonodaja (kot na primer (do)plačevanje oskrbe v institucionalnem varstvu, zagotavljanje mreže javne službe za pomoč družini na domu, zagotavljanje primarnega zdravstvenega varstva za vse skupine prebivalcev, itd.), v MOL, preko rednih javnih razpisov, ki niso zakonska obveza, izdatno podpiramo tudi številne druge aktivnosti, programe in projekte. Ti starejšim v mestu nudijo raznovrstne oblike podpore in pomoči za samostojnejše in kvalitetnejše življenje v domačem okolju, pogoje za družabništvo, izobraževanje ter udejstvovanje v športu in kulturi. Njihova ponudba oziroma vsebine pomembno dopolnjujejo storitve javnih služb, večinoma jih izvajajo nevladne organizacije, nekatere pa tudi državni in občinski javni zavodi. Na ta način spodbujamo tudi začetek izvajanja in razvoj mnogih novih, inovativnih ter lokalnemu okolju in potrebam ljudi prilagojenih programov. Z namenom redne obravnave vprašanj in pobud starejših, ki živijo v mestu, v MOL deluje tudi posvetovalno telo župana, Svet za vprašanja starejših občanov v MOL.

Intenzivno delujemo tudi na področju zagotavljanja dostopnosti mesta in javnega prevoza, za kar smo konec leta 2011 prejeli tudi evropsko priznanje za dostopnost mesta osebam z oviranostmi – Access City Award 2012 (predvsem z vidika dostopnosti prometa in z njim povezane infrastrukture).

MOL je že od samega začetka oziroma od leta 1989 članica Evropske mreže zdravih mest Svetovne zdravstvene organizacije (SZO), v okviru česar si prizadevamo za krepitev javnega zdravja v mestu. Pri tem je naše vodilo, da zdravje ni le skrb medicinske stroke, temveč vseh segmentov družbe, saj ne predstavlja le odsotnosti bolezni, temveč stanje fizične, duševne, socialne in okoljske blaginje. V okviru Evropske mreže zdravih mest smo vključeni tudi v posebno podmrežo »Zdravo staranje«, ki se, kot pove že njen naziv, osredotoča posebej na teme, povezane z zdravjem in blagostanjem populacije starejših v Evropi. In nenazadnje smo vključeni tudi v Globalno mrežo SZO Starosti prijaznih mest.

K programu »Starosti prijazna mesta« je MOL pristopila kot prvo mesto oziroma občina v Sloveniji in v začetku leta 2011 postala članica Globalne mreže SZO Starosti prijazni mest. Mesta, ki se želijo vključiti v Globalno mrežo Starosti prijaznih mest se morajo zavezati, da bodo ustvarjala urbana okolja, ki bodo spodbujala zdravo in aktivno staranje. Konec septembra 2011 smo na konferenci Starosti prijaznih mest v Dublinu podpisali tudi Dublinško deklaracijo starosti prijaznih mest. Vsebina zavez Dublinške deklaracije temelji na predpostavkah, iz katerih izhaja tudi sam projekt Starosti prijazna mesta in je predvsem naslednja:

  • promocija in podpora aktivnosti v smeri vzpostavitve starosti prijaznih okolij,
  • sodelovanje v Globalni mreži SZO Starosti prijaznih mest in povezovanje z ostalimi mesti v mreži,
  • osveščanje o potrebah in pravicah starejših,
  • podpora pozitivnemu prispevku in aktivni udeležbi starejših na različnih področjih družbenega življenja,
  • zagotavljanje dostopnosti, varnosti in prijaznosti grajenega okolja, servisov in storitev (javne zgradbe in prostori, bivalne soseske, javni prevozi, zdravstvene storitve ipd.).

Vključitev v Globalno mrežo Starosti prijaznih mest za vsako mesto predvideva petletni ciklus s štirimi stopnjami. Prva stopnja predvideva načrtovanje akcijskega načrta, druga stopnja predvideva izvajanje ukrepov iz akcijskega načrta in njihovo spremljanje, tretja stopnja oceno napredka, uspešnosti ter poročilo in zadnja, po koncu petega leta, predvideva nadaljevanje prizadevanj za dosego starosti prijaznega mesta in vključitev v ponovni petletni ciklus.

V prvi stopnji smo pri naboru in oblikovanju potreb, na osnovi katerih smo oblikovali cilje in ukrepe, potrebne za dosego starosti prijaznega mesta ter za izdelavo akcijskega načrta, sodelovali z Zavodom za oskrbo na domu Ljubljana, Zavodom Pristan, Fakulteto za socialno delo, Inštitutom Antona Trstenjaka in drugimi nevladnimi organizacijami ter s Svetom za vprašanja starejših občanov v MOL.

Akcijski načrt »Starosti prijazna Ljubljana« za obdobje od 2013 do 2015 vsebuje 98 posamičnih ukrepov s 13 cilji, ki so razvrščeni po osmih ključnih področjih, kot jih določa SZO, in sicer:

  1. Javne površine in stavbe (Outdoor spaces and buildings)
  2. Prevoz (Transportation)
  3. Stanovanjski objekti (Housing)
  4. Družabno življenje (Social participation)
  5. Spoštovanje in vključevanje v družbo (Respect and social inclusion)
  6. Družbeno angažiranje in zaposlitev (Civic participation and employment)
  7. Komuniciranje in informiranje (Communication and information)
  8. Skupnostni programi in zdravstvene službe (Comunity support and health services)

Z ukrepi akcijskega načrta na teh osnovnih osmih področjih so predvidene aktivnosti na območju MOL, k izvedbi katerih se lahko zaveže MOL, ob upoštevanju zakonskih pristojnosti ter v okviru sprejetih finančnih načrtov posameznih nosilcev.

Nosilci ukrepov so organi Mestne uprave MOL (v nadaljevanju: MU MOL) ter posamezni občinski javni zavodi in javna podjetja, oblikovani pa so bodisi kot njihove redne naloge (ki jih ti izvajajo kot zakonsko obvezo ali v okviru osnovnega poslanstva oziroma dejavnosti), bodisi kot ukrepi projektne narave (enkratna izvedba).

Celoten predlog si lahko preberete tukaj.

 

 

Objavljeno v Novice

Te dni se na naših TV ekranih predvaja oglas za pripomoček pri kuhanju jajc.

Na Zvezi potrošnikov Slovenije so ta pripomoček potestirali in posneli video. Oglejte si video in presodite sami, ali boste pripomoček kupili ali ne.

 

 

Objavljeno v Nasveti
JSN Shine is designed by JoomlaShine.com | powered by JSN Sun Framework