Prispevki filtrirani po datumu: nedelja, 17 marec 2013
nedelja, 17 marec 2013 15:27

Izvir Krke - Krška jama

Krka je ena najzanimivejših kraških rek, s 94 km površinskega toka pa tudi najdaljša povsem slovenska reka.

Izvira v Krški jami na nadmorski višini 268 m, izliva pa se v Savo pri Brežicah. Še posebej privlačna je za ribiče in kajakaše. Krška jama, v kateri živi človeška ribica, je dolga 200 m, lahko dostopna in osvetljena.

139 05 izvir krke 63114

Krška jama – vodoravna jama, dolga dobrih 200m in široka do 30m, dvorano zaključuje 30m dolgo sifonsko jezero. Strop oblikujejo uravnani kamniti skladi. Jama Poltarica – ogled v spremstvu jamarjev in v soju karbidovk v dolžini 180m. Krasijo jo številni kapniki, zavese, cevčice, pet sifonskih jezer, človeške ribice in brzice.

Objavljeno v Kam na izlet
nedelja, 17 marec 2013 15:10

Šport in zdravje v zrelih letih

Gube, a ne samo tiste na obrazu, tudi gube v duši, so praviloma trajne, večini se z njimi ne da pretirano ukvarjati. Življenje nas pač obrusi, gube nam postanejo celo všeč in marsikdo se vpraša, zakaj, za šmenta, si ne bi smeli v življenju privoščiti tudi kaj prijetnega in sladkega. Ali je to res, ali nam res postaja vseeno za zgubano kožo nad upadlimi mišicami ali celo za krvni sladkor, ki ga težko krotimo?

Kajti na pohodu je zelo močna »anti aging« industrija, naokoli hodi kar nekaj zelo mladostnih »starcev« in »stark«, ki s šestdesetimi leti in več nabijejo marsikaterega mlajšega na Vršič, pa tudi »ljudskih« primerov izjemne vitalnosti duše in telesa je kar nekaj.

Kaj pravi znanost?

Znanost o odnosu starejših do njihovega zdravja in telesa ne pove ravno veliko. Med redkimi raziskavami je zanimiva raziskava na skupini verjetno dokaj premožnih Američanov, ki so bili stari 60 let ali več. V tej raziskavi so želeli proučiti, kakšen je odnos starejših od 60 let do telesne vadbe. Ugotavljali so njen vpliv na njihov občutek zdravja, dojemanja lastnega telesa, anksioznost in zadovoljstvo v življenju. Prostovoljci, ki so se lotili vzdržljivostne vadbe, so imeli pričakovane motive. Predvsem tri: estetski motiv ter izboljšanje zdravja in izboljšanje kondicije. Lahko bi rekli, da niso imeli nobene domišljije, ti motivi namreč so socialno in »uporabniško« najbolj pomembne življenjske vrednote, ki so povezane s kakovostjo življenja. Vstop teh prostovoljcev v raziskavo je torej nakazal, da mogoče le ni res, da s starostjo postajamo manj zahtevni do sebe; še vedno smo občutljivi za poglede okolja in, kar je zelo razumljivo, skrbi nas naše zdravje in telesna zmogljivost. A nadaljevanje raziskave je prikazalo malo drugačno sliko in podprlo hipotezo, ki sem jo postavila na začetku zapisa. Ko so prostovoljci pri vstopu v raziskavo izbirali vrsto aktivnosti, so se večinoma odločili za nizkointenzivno vztrajnostno vadbo, ki ni preveč pogosta. To lahko prevedemo v nekaj, kar ni zelo naporno in česar tudi ne počnemo vsak dan: na primer sprehajanje, med katerim lahko klepetamo. Razmeroma majhen delež se je odločil za visokointenzivno in pogosto, praktično vsakdanjo vadbo. Zanimivo in delno tudi razumljivo glede na ugotovitve te raziskave je v vadbenem programu precejšen upad sodelujočih. Večina jih je iz programa izstopila, ker niso zaznali nobenega pomembnega učinka vadbe na njihovo življenje.

Po 14 tednih telesne vadbe je 83 odstotkov vseh, ki so opravili vadbeni program, poročalo o izboljšanju splošnega počutja. Nekoliko drugače so pokazali objektivnejši kazalci: vprašalniki, ki so jih uporabili za oceno učinka telesne vadbe. Ti so prikazali, da ima telesna vadba le pri enem človeku izmed 12 ugoden vpliv na telesno zdravje, ni pa vplivala na njihovo vedenje, voljo in občutke. Največji učinek so ugotovili pri vprašalniku, ki je meril anksioznost, torej nekakšne notranje tesnobe. Ta ugotovitev pa je samo še eden od dokazov, da je eden bistvenih učinkov kakršne koli telesne vadbe notranja sprostitev. Nekoliko drugačen pa je bil rezultat pri skupini, ki je intenzivno in pogosto vadila: izboljšalo se je njihovo dojemanje samega sebe in lastnega telesa. Telesna aktivnost, pri kateri so vložili malo več energije, je torej pomembno izboljšala kakovost njihovega življenja.

Za kakovost se je treba potruditi

Čeprav raziskava ne spada med medicinske raziskave, o katerih bi se veliko pogovarjali, ponuja veliko dobrih izhodišč. Spet je dokazala, da se je za kakovostno življenje treba potruditi, pri čemer dopušča možnost, da je kakovost življenja stvar izbire posameznika. No, vsaj delno. Filozofinja Renata Salecl nam v svoji odlični knjigi Izbira prikaže, da naše življenjske izbire niso vedno tisto, kar mislimo, da so. Tudi zaradi tega se verjetno ne splača čakati, da bomo stari 60 let in se bomo takrat lotili intenzivne telesne vadbe, s katero bomo poskušali ustaviti propadanje svojega telesa. V teh letih bo neaktivne že dokaj načela izguba funkcionalne telesne mase, predvsem izguba skeletnih mišic ali sarkopenija, in kljub dobremu namenu se bodo verjetno veliko hitreje in veliko bolj pojavljale težave, ki pogosto spremljajo intenzivno telesno aktivnost. Težave, ki se pojavljajo pri rekreativni vadbi, pa so slabo raziskano področje že pri mlajši, še manj pa starejši populaciji. Vendar to ne pomeni, da bomo že vnaprej obupali. Če smo se pripravljeni spopasti z več težavami, kot bi bilo verjetno še udobno, in še posebno če imamo na voljo ustrezno strokovno podporo, ni nobene ovire, da ne bi v starosti poskušali vsaj malce nadomestiti vsega, kar smo v mlajših letih zamudili. Tudi če smo lastniki kroničnih bolezni, ni večjih ovir za intenzivnejšo telesno vadbo, ki bo izboljšala naše splošno telesno stanje, zdravje in tako tudi počutje. Ob tem mi vedno znova prihaja na misel zgodba gospe blizu (ali že) šestdesetih let, ki sem jo srečala na sosednji tekaški stezi med enim svojih obiskov v fitnesu. Gospa je navdušeno in odločno korakala po tekoči preprogi, si dvigala naklon in vse je kar dišalo po teku. Zato sem jo po polurnem opazovanju vprašala, zakaj vendarle že ne začne teči. Gospa je gladko odgovorila: »Zdravnik mi je odsvetoval tek, ker sem zanj že prestara.« Kaj bi o tem preveč skrbnem zdravniku rekla Helena Žigon, ne vem, jaz se z njim glede na to, kar sem videla na tekaški preprogi, nisem mogla strinjati.

Številni dobri učinki telesne vadbe pri starejših

Učinki telesne vadbe na zdravje starajoče populacije so nedvomno ugodni. Ker postaja problem staranja družbe čedalje bolj aktualen, se povečuje tudi število preglednih člankov s tega področja. Med njihovim prebiranjem ugotavljamo, da se učinki redne telesne, najbolje vseživljenske vadbe najbolj kažejo ravno v starosti. Če vadimo redno in dovolj intenzivno, je, povedano v žargonu sodobnega časa, naše staranje bolj uspešno. Redna telesna vadba je namreč najboljši ukrep proti napadu let. Brez zdravil in poceni. Podaljšuje življenje ter zmanjšuje nastanek in razvoj številnih kroničnih bolezni: srčnožilnih in sladkorne bolezni, nekaterih vrst raka (dojka, debelo črevo). Zavira propadanje funkcionalne telesne mase ter tako preprečuje sarkopenijo in osteoporozo. Manj je šibkosti, padcev in zlomov kosti. Še več, nekatere longitudinalne študije kažejo tudi zmanjšano nevarnost za razvoj demence in še posebno Alzheimerjeve bolezni.

Življenjska praksa

Telesna aktivnost je torej nedvomno ključni del življenjskega sloga, ki podpira zdravje in kakovost našega življenja. Predvsem pa je nekaj, za kar lahko poskrbimo sami! Seveda je najbolje, če zrela leta dočakamo s primerno telesno težo, ne preveč vitki in ne predebeli, z zadostno količino mišic, dobrimi prehranskimi navadami in čim manj razvadami. Ko zaidemo v leta, ko začnejo propadati mišice, je dobro, da začnemo zanje skrbeti. In to je razmeroma kmalu. Če smo do 40. leta samo tekli, planinarili in kolesarili, je zdaj čas, da telesni vadbi dodamo tudi resistenčno vadbo. Po 50. letu postane ta vadba skoraj obvezna. Namesto nekaj ur pohoda čas vzdržljivostne vadbe zmanjšamo za kakšno uro in se dvakrat ali trikrat na teden posvetimo telovadnim vajam. Ker ni pomembno samo, kako so naše mišice močne, ampak predvsem, s kakšno silo naredijo gib, strokovnjaki za vadbo moči priporočajo tri do štiri nize vaj za moč v območju 20 do 80 odstotkov največje moči enega giba, ki jih naredimo dvanajstkrat do petnajstkrat. Kakšno težo uteži bomo izbra je seveda odvisno od marsičesa, najpomembnejša dejavnika sta verjetno izhodiščna moč in spretnost posameznika. Ne pozabimo, da je dobra utež tudi teža lastnega telesa. Zato nikakor ne pozabite na osnovne vaje moči, kot so sklece, počepi in zgibi na drogu za tiste močnejše. Takšna vadba naj bi obrodila prve sadove že po osmih tednih. Učinkovitost vadbe moči opisujejo tudi pri starosti 90 let!

Seveda mora vsako telesno vadbo spremljati kakovostna ter beljakovinsko in energijsko dovolj bogata prehrana. Pomembno je tudi, da beljakovine vsebujejo dovolj aminokisline leucina, ki jo najdemo na primer v skuti, mesu in stročnicah. Kot prehranski dodatek, ki naj bi varoval tudi mišice, zadnja leta priporočajo tudi vitamin D. Ta vitamin naj bi posredno z vplivanjem na gene, neposredno pa s stimulacijo gradnje beljakovin pripomogel k večji količini in k bolj razvitim mišicam. V naših krajih, kjer je sonce pozimi redek dogodek, je smiselno premisliti o dodajanju vitamina D k vsakdanji prehrani.

Pri starejših moških je pospešeno izgubljanje mišične mase povezano tudi z znižanjem telesnih zalog hormona testosterona, še zlasti po zdravljenju hujšega obolenja in nenadnega hujšanja. Zato se velikokrat splača preveriti tudi vrednosti testosterona v krvi. Še posebno če so učinki telesne vadbe slabi. Ali podobno velja za ženske spolne hormone, še ne vemo čisto dobro, zato tovrstnih priporočil še ni. Podobno velja tudi za druge farmakološke ukrepe proti staranju, kot je na primer uporaba rastnega hormona in drugih zdravil.

Ali je telovadba nujna za zdravo starost?

Če gledamo s fiziološkega stališča, je telesna aktivnost tisti ukrep, ki pomaga ob primerni prehrani ohranjati funkcionalno maso telesa. Za večino sta telesna moč in zmogljivost pomemben del kakovostnega življenja.

Ker pa nismo vsi iz istega testa in ker je za nekatere telovadba prava muka, se seveda mnogi sprašujejo, kaj lahko sploh naredijo. Če prebirajo zgornje nasvete, ki veljajo za povprečno aktivno populacijo, so sovražniki telovadbe seveda tisti, ki bodo vadili moč s ponovitvami, ki bodo komaj nad 20 odstotki njihove največje moči. Za njih je pomembno le, da vadijo! Zanje štejejo tudi vsak sprehod in vsake stopnice. Prav tako si ne dovolite, da bi se prehitro postarali tudi zato, ker bi vsako malce težje telesno delo prepustili mlajšim. Naj vam bo telesno delo v izziv, ki zamenja telesno vadbo. Tudi bolečina v križu ni izgovor, da ne morete dvigniti nobenega bremena več. Treba je poiskati pravilno držo in kljub težavam poskrbeti vsaj za osnovno vadbo mišic. Če mišic ne razgibavamo, se posušijo in bolečine se pojavljajo še prej in še v hujši obliki.

Telesna aktivnost, še posebno vadba moči, je torej učinkovito orodje za zdravo in kakovostno staranje. Je poceni in brez posebnih stranskih učinkov, če z njo ne pretiravamo. Od telesne vadbe lahko imamo le korist, seveda pa mora biti to naša osebna izbira. Kaj nam je v življenju pomembno, do določene mere odločamo sami, tako kot sami tudi nosimo posledice svojih odločitev. Tudi za telovadbo!

Vir: http://www.polet.si

Objavljeno v Šport in rekreacija

Smučarska zveza Slovenije v torek, 19. marca, ob 16.30 na Kongresnem trgu v Ljubljani pripravlja sprejem za naše zimske športnike, junake in junakinjo z medaljami s svetovnih prvenstev v sezoni 2012/2013. Prenos sprejema lahko spremljate na 2. programu TV Slovenija in na portalu MMC RTV Slovenija.

tina maze and marcel HirscherNavijači boste lahko pozdravili snežno kraljico – alpsko smučarko Tino Maze, skakalca Petra Prevca, biatlonca Jakova Faka in deskarja Roka Marguča. Ta se bo z nami povezal prek videopovezave. Ob dobitnikih medalj je topel sprejem seveda namenjen tudi drugim udeležencem svetovnih prvenstev in nosilcem medalj z mladinskega svetovnega prvenstva. Prireditev bosta vodila športna novinarja TV Slovenija Tomaž Hudomalj in Sara Oblak. Občinstvo na Kongresnem trgu bo ogrevala Neisha, sprejemu športnikov pa bo sledila zabava s Siddharto.

Prenos sprejema boste lahko od 17.15 do 18. ure v živo spremljali na 2. programu Televizije Slovenija in na MMC-ju. Naš portal pripravlja tudi novico v neposrednem prenosu s Kongresnega trga pa videoposnetek in obsežno fotogalerijo. Športni kolegi z Vala 202 se bodo s prizorišča sprejema v program oglašali v živo, seveda skupaj z vsemi junaki letošnje športne zime. Ker mednje posredno sodi tudi trener naših smučarjev skakalcev Goran Janus, ga bo na Valu 202 dan po javnem praznovanju v športni oddaji V sredo – v sredo ob 21. uri gostil Boštjan Reberšak.

Vir:http://www.rtvslo.si

Objavljeno v Dogodki