Prispevki filtrirani po datumu: ponedeljek, 04 februar 2013
ponedeljek, 04 februar 2013 12:26

Vloga soli v prehrani

Razvoj človeka in uživanje soli

Kar nekaj milijonov let so naši predniki uživali hrano z manj kot 0,25 g soli dnevno. (primerjajte s priporočili v poglavju Koliko soli zadošča?). V živilih samih, torej nepredelanih, je bilo namreč dovolj soli, da so se sesalci lahko razvijali tudi daleč stran od obmorskih območij.

Vseeno pa je ta kemijska snov igrala pomembno vlogo v razvoju civilizacij, in sicer pri konzerviranju živil. Kitajska ljudstva so pred približno 5.000 leti ugotovila, da se ribe ali meso lahko ohranijo za daljše časovno obdobje, če se jih potopi v slano raztopino. Sol je zaradi tega in drugih podobnih načinov uporabe postala ena najbolj cenjenih dobrin na svetu. V začetku je bila pridelava soli zelo draga in je veljala za razkošno dobrino, vendar je zaradi vloge konzerviranja živil postala zelo pogosta in ljudje so je bili v svoji prehrani vedno bolj vajeni.

Ob koncu devetnajstega stoletja je iznajdba zamrzovalnikov in hladilnikov delno nadomestila vlogo soli kot konzervansa. V tem obdobju se je začela uporaba soli zmanjševati, vendar pa se je s povečanjem uživanja predelane hrane in hrane v menzah, restavracijah ter hitre hrane spet pojavilo povečanje količine zaužite soli. Več kot tri četrtine celotne količine zaužite soli v večini razvitih držav zdaj predstavlja sol, dodana med predelavo živil.

Zaradi evolucije človeštva ob nizkih vsebnostih soli smo ljudje genetsko »programirani« na zelo majhne količine zaužite soli, imamo pa tudi učinkovite mehanizme za zadrževanje natrija v telesu. Torej je naše telo sposobno proizvajati oziroma izločati urin z zelo malo natrija. Spremembe prehranjevalnih navad, ki so vodile v današnje prehranjevalne navade (25-krat več dnevno zaužite soli kot naši predniki), pa predstavljajo velik izziv človeškemu organizmu, da prek ledvic izloči tolikšno količino natrija v urin. Čas za to prilagoditev pa je bil kratek, zato so se pojavile posledice: srčno-žilne bolezni, povišan krvni tlak, ki je dejavnik tveganja za možgansko kap, tveganje za izgubljanje mineralov v kosteh, prekomeren vnos soli pa vpliva tudi na poslabšanje nekaterih drugih stanj: astme, ledvičnih kamnov, sladkorne bolezni, želodčnega raka in debelosti. Pri doseganju ali vzdrževanju zdravega načina življenja je v današnjem času zaradi delavnikov in urnikov največja težava časovna organizacija. In zato se pojavljajo tudi težave pri zdravem načinu prehranjevanja posameznika, tj. otrok in mladostnikov ter odraslih in starostnikov.

Dokazano je, da je prekomeren vnos soli in s tem natrija pomemben prehranski dejavnik tveganja za zdravje. Prekomeren vnos natrija je pomemben dejavnik za povišan krvni tlak, ta pa za možgansko kap. Bolezni srca in ožilja so vodilni vzrok smrti v svetu; 80 % teh smrti pripisujejo povišanemu krvnemu tlaku, kajenju in povišanemu holesterolu. Od naštetih vzrokov je povišan krvni tlak najpomembnejši neposredni vzrok smrti. Visok krvni tlak in naraščanje krvnega tlaka s starostjo sta neposredno odvisna od

  • previsokega vnosa soli,
  • nizkega vnosa kalija in
  • nezadostnega vnosa zelenjave in sadja ter
  • prekomernega uživanja alkohola,
  • previsoke telesne teže in od
  • nezadostne telesne dejavnosti.

Vloga soli v prehrani in živilih

Kuhinjska sol v živilih nima samo vloge hranila, ampak tudi vrsto tehnoloških funkcij. Funkcije soli v živilski industriji lahko razdelimo v tri skupine:

slan okus izdelkov in okrepitev drugih okusov v izdelku;
posebne lastnosti soli, ki pripomorejo k določenim tehnološkim procesom za pridobivanje ustrezne konsistence in barve izdelka;
učinek konzerviranja v smislu zmanjševanja rasti mikroorganizmov.

Živila, ki se jim med proizvodnjo najpogosteje dodaja sol:

  • mesni izdelki, kot so: kuhano razsoljeno meso (npr. delikatesna šunka), prekajeno meso, šunka, vratina, klobase, safalade, hrenovke, jetrne paštete, sušene salame, suho meso, pršut, panceta;
  • siri;
  • kislo zelje in kisla repa;
  • zelenjava v slanici (olive, gobe, koruza, fižol);
  • slano pecivo, slani prigrizki (čips), arašidi;
  • kruh in peciva;
  • žita za zajtrk;
  • omake, polivke, marinade;
  • predpripravljene jedi;
  • konzerve, paštete;
  • sladkarije, deserti.

Poleg soli pa se v živilski industriji uporabljajo tudi drugi aditivi, ki vsebujejo natrijeve ione, vendar se ti aditivi uporabljajo v veliko manjši meri kot pa natrijev klorid.

Vpliv na pojav kroničnih bolezni

Prekomeren vnos soli oziroma natrija je dokazano eden pomembnejših dejavnikov tveganja za zdravje.

Vnos soli je povezan tudi z želodčnim rakom, osteoporozo, astmo, z ledvičnimi kamni in s sladkorno boleznijo. Prekomeren vnos lahko poveča tveganje za te bolezni ali pa že nastalo stanje poslabša.

Vpliv na krvni tlak in srčno-žilne bolezni

Prekomeren vnos soli oziroma natrija, ki ga sol vsebuje, je eden izmed glavnih vzrokov za

  • povišan krvni tlak, ta pa za
  • srčno-žilne bolezni in tudi
  • možgansko kap.

Bolezni srca in ožilja so vodilni vzrok smrti v svetu; povišan krvni tlak je najpomembnejši neposredni vzrok smrti.
Visok krvni tlak in naraščanje krvnega tlaka s starostjo sta neposredno odvisna od previsokega vnosa soli. Drugi vzroki povišanega krvnega tlaka pa so tudi:

  • nizek vnos kalija,
  • nezadosten vnos zelenjave in sadja,
  • prekomerno uživanja alkohola,
  • previsoka telesna teža in
  • nezadostna telesna dejavnost.

Obstaja več raziskav, ki so potrdile, da že zmerno zmanjšanje uživanja soli povzroči znižanje krvnega tlaka ter posledično tudi umrljivosti populacije zaradi srčno-žilnih bolezni.

Oslabljeno delovanje ledvic povzroči zadrževanje vode in natrija v telesu, predvsem pri visokem vnosu soli. To pa stimulira delovanje nekaterih regulacijskih sistemov v telesu, kar dolgoročno pomeni vzrok za povišanje krvnega tlaka.

Številne raziskave kažejo, da na višino krvnega tlaka lahko vpliva tudi razmerje med vnosom natrija in kalija. Nizka vsebnost kalija v telesu lahko zvišuje krvni tlak, medtem ko zadostna vsebnost kalija pripomore k uravnavanju krvnega tlaka – sveža zelenjava in sadje sta bogata s kalijem.

Ugotovljeno je bilo tudi, da lahko prekomeren vnos soli zmanjša učinek zdravil za zmanjševanje povišanega krvnega tlaka.

Pogostost povišanega krvnega tlaka in srčno-žilnih bolezni v Sloveniji

Ocenjeno je, da ima v Sloveniji že okoli 40 % odraslih oseb povišan krvni tlak.

Raziskava Dejavniki tveganja in učinkovitosti procesa iz let 1991, 1997 in 2003 je pokazala, da se je

  • delež ljudi s povišanim krvnim tlakom od leta 1990/1991 do leta 1996/1997 povečal,
  • delež tistih z normalnim krvnim tlakom pa se je zmanjšal.

V ljubljanski regiji je imelo sistolični (zgornji) krvni tlak nad 140 mmHg povprečno 29 % oseb. Diastolični (spodnji) krvni tlak nad 90 mmHg pa je imelo povprečno 33,2 % oseb. Največji delež povišanih krvnih tlakov, sistoličnega in diastoličnega, so ugotovili v raziskavi leta 1997 ( Maučec Zakotnik in sod., 2009. Dejavniki tveganja in učinkovitosti procesa).
V raziskavi Dejavniki tveganja za nenalezljive bolezni pri odraslih prebivalcih Slovenije iz let 2001, 2004 in 2008 je bilo za preiskovance v starostnem obdobju 25-64 let ocenjeno, da

  • je imelo v letu 2001 povišan krvni tlak povprečno 18,8 % odraslih, do leta 2004 se je ta delež povečal na 23,2 %, do leta 2008 pa se je v manjši meri zmanjšal na 22,6 %;
  • je bilo v letu 2001 7,9 % preiskovancev obolelih za boleznimi srca in ožilja, do leta 2004 se je ta delež povišal na 9,2 %, nato pa do leta 2008 zmanjšal na 7,1 %.

Metodologija omenjene raziskave temelji na samoporočanju, zato so vrednosti nižje kot pri prejšnji raziskavi (Djomba in sod., 2010).

Učinki zmanjševanja uživanja soli na krvni tlak in srčno-žilne bolezni

Veliko raziskav je dokazalo, da je obvladovanje visokega krvnega tlaka povezano z zmanjšanjem umrljivosti zaradi kapi in srčno-žilnih bolezni ter bolezni ledvic.

Pri postopnem zmanjševanju vnosa soli za skupno 6 g/dan se je izkazalo, da se v povprečju sistolični krvni tlak pri odrasli populaciji lahko zmanjša za 5 mmHg, kar teoretično zmanjša pojavnost možganske kapi za 24 % ter bolezni srca in ožilja za 18 %.

Vpliv na bolezni ledvic

Številne raziskave kažejo, da so bolniki s kroničnimi ledvičnimi boleznimi v večini bolj občutljivi na vnos soli. Njihov organizem se na prekomeren vnos soli odziva

  • s povišanjem krvnega tlaka,
  • z okrepitvijo filtracijske funkcije ledvic in
  • z izločanjem beljakovin prek urina.

Poleg tega pa zato nastane večja verjetnost za pojav ledvičnih poškodb.
V raziskavi iz leta 1999, kjer so preiskovali dejavnike, ki vplivajo na napredovanje ledvične oslabitve med dvoletnim trajanjem dialize pri bolnikih, je bilo ugotovljeno, da je eden najpomembnejših negativnih dejavnikov ravno visok krvni tlak, tega pa, dokazano, povzroča prekomerno uživanje soli (vir).

Vpliv na debelost

Debelost poveča obolevnost zaradi različnih kroničnih nenalezljivih bolezni in velja po pogostosti za kajenjem za drugi odstranljivi vzrok prezgodnje umrljivosti pri odraslih.

Vzroki za prekomerno prehranjenost in debelost so številni, najpomembnejši pa je gotovo življenjski slog, vključno z načinom prehranjevanja. Veliko študij pa je ugotovilo tudi tesno povezavo med večjim vnosom soli in debelostjo, kar razlagajo s povečano žejo zaradi bolj slane hrane in s tem povečanjem vnosa kalorij s pijačo.

Z raziskavami se je izkazalo tudi, da povečan vnos soli lahko povzroči neposredno povečanje teže maščobnega tkiva zaradi

  • povečanja maščobnih celic (verjetno zaradi povečane sinteze maščob),
  • povečanja leptina (pomemben hormon pri uravnavanju telesne teže) in zaradi
  • povečane pretvorbe glukoze v maščobe.

V raziskavi povezave med ravnotežjem natrij – kalij v telesu in krvnim tlakom ter indeksom telesne mase (ITM) je bilo dokazano, da obstaja pozitivna povezava med ITM in vnosom natrija. Normalne vrednosti ITM, ki predstavljajo ustrezno prehranjenost, se gibljejo med 18 in 25. S pomočjo izsledkov različnih raziskav v Sloveniji pa ocenjujemo, da ima ITM, višji od 25, skoraj polovica odraslih Slovencev (Zaletel Kragelj, L., Fras, Z., Maučec Zakotnik, J. in sod. (2004). Tvegana vedenja, povezana z zdravjem, in nekatera zdravstvena stanja pri odraslih prebivalcih Slovenije; Djomba in sod., 2010).

Pri slovenskih otrocih je bilo ugotovljeno, da je čezmerno prehranjenih

  • okoli 20 % petletnikov,
  • predebelih pa okoli 8 %.

Podobna je slika med mladostniki.

  • Med mladimi dekleti je čezmerno prehranjenih okoli 15 %, predebelih pa 4 %;
  • Med fanti je čezmerno prehranjenih 17 %, debelih pa 6 % (Avbelj, M., Saje Hribar, N., Seher Zupančič, M., Brcar, P., Kotnik, P., Iršič, A., Bratanič, N., Kržišnik, C., Battelino, T. (2005). Prevalenca čezmerne prehranjenosti in debelosti med pet let starimi otroki in 15 oziroma 16 let starimi mladostnicami in mladostniki v Sloveniji).

Vpliv na osteoporozo

Osteoporoza je vedno večja zdravstvena težava, saj je trenutno obolelih že več kot 200 milijonov žensk po svetu. Najhujša posledica osteoporoze so zlomi, ki pa so pogostokrat povezani z visoko umrljivostjo. Številne študije pa navajajo, da je mogoče z ugotovitvijo dejavnikov tveganja izboljšati kostno maso in preprečiti njeno izgubo; izkazalo se je, da nekatera hranila v prehrani zelo vplivajo na razvoj kosti v dobi rasti.

Prekomeren vnos soli je dobro znan dejavnik tveganja za osteoporozo, saj povzroča kalciurijo (prisotnost kalcija v urinu), torej izločanje kalcija z urinom. Sol je torej odgovorna za neželene spremembe v ravnotežju kalcija v kosteh. Predvsem je to opazno pri ženskah v menopavzi, saj lahko pri njih prekomerno uživanje kuhinjske soli pospeši procese razgradnje kosti.

Ugotovljeno je bilo, da prehrana s prekomerno vsebnostjo soli povzroča povečanje kislosti telesnih tekočin. Povečanje kislosti tekočin pa vpliva tudi na

  • pojav ledvičnih kamnov,
  • starostno oslabitev ledvic in na
  • izgubo mišične mase.

Pogostost osteoporoze se z leti povečuje. Tako je bilo v Sloveniji ocenjeno, da se delež preiskovancev (žensk in moških, saj osteoporoza lahko prizadene tudi moške) v starostnem obdobju od 50 do 90 let poveča z okoli 12 % na 50 % (Žorž, G. (2006). Prevalenca osteoporoze v Sloveniji).

Vpliv na sladkorno bolezen

Prekomerno uživanje soli poleg povišanega krvnega tlaka povzroči tudi poslabšanje stanja sladkorne bolezni, kar pove, da je tudi sladkorna bolezen stanje, občutljivo na vnos soli. Povišan krvni tlak kot odziv organizma na večji vnos soli je namreč med drugim povezan tudi z inzulinsko rezistenco.

V Sloveniji smo na podlagi raziskav iz let 2001, 2004 in 2008 ocenili, da ima sladkorno bolezen v povprečju okoli 5 % oseb, starih od 25 do 64 let (Zaletel Kragelj, L., Fras, Z., Maučec Zakotnik, J. in sod. (2004). Tvegana vedenja, povezana z zdravjem, in nekatera zdravstvena stanja pri odraslih prebivalcih Slovenije; Djomba in sod., 2010). Normal 0 21 false false false MicrosoftInternetExplorer4 /* Style Definitions */ table.MsoNormalTable {mso-style-name:"Navadna tabela"; mso-tstyle-rowband-size:0; mso-tstyle-colband-size:0; mso-style-noshow:yes; mso-style-parent:""; mso-padding-alt:0cm 5.4pt 0cm 5.4pt; mso-para-margin:0cm; mso-para-margin-bottom:.0001pt; mso-pagination:widow-orphan; font-size:10.0pt; font-family:"Times New Roman"; mso-ansi-language:#0400; mso-fareast-language:#0400; mso-bidi-language:#0400;} V poročilu Mednarodne federacije za sladkorno bolezen (IDF – International Diabetes Federation) in Zveze evropskih medicinskih sester za sladkorno bolezen (FEND – Federation of European Nurses in Diabetes) iz leta 2008 pa je pogostost sladkorne bolezni v letu 2006 ocenjena na 9,8 % odraslih v starosti od 20 do 79 let (Ministrstvo za zdravje RS, 2010).

Vpliv na raka želodca

Različne raziskave kažejo povezavo med vnosom soli in pojavom raka želodca. Letno v svetu za želodčnim rakom zboli okoli 870.000 ljudi, umre pa okoli 650.000 ljudi, kar pomeni več kot 10 % vseh smrti zaradi raka. Največja obolevnost za rakom želodca pa obstaja v državah, kjer poleg predpripravljenih jedi in jedi v restavracijah že tradicionalna prehrana vsebuje veliko soli. V to skupino bi lahko šteli tudi Slovenijo, saj je pri nas pogosto uživanje zelo slanih tradicionalnih mesnih izdelkov (klobase, pršut, siri …) in obrokov (pražen krompir, pečenke, mineštre, pečenice …).

Pogostost želodčnega raka se je po svetu sicer rahlo znižala; predvideva se, da v veliki meri tudi zaradi znižanega vnosa soli in manjše porabe le-te pri predelavi živil. Kljub temu je želodčni rak v drugi polovici 20. stoletja še vedno drugi najpomembnejši vzrok za smrt zaradi raka. Razširjenost želodčnega raka med moškimi se je med letoma 1974 in 1994 npr. v ZDA povečala za 3,5-krat, kar je več kot pri kateri koli drugi vrsti raka. Stanje je zelo podobno tudi v drugih zahodnih državah.

Tudi v Sloveniji se pogostost te vrste raka od 80. let prejšnjega stoletja zmanjšuje, vendar je v primerjavi z razvitimi evropskimi državami še vedno razmeroma visoka. V zadnjih letih za želodčnim rakom pri nas zboli približno 290 moških in 190 žensk letno (Onkološki inštitut Ljubljana. Incidenca raka v Sloveniji – 2005. Register raka za Slovenijo. 2008).

Vpliv na astmo

Študije so pokazale, da je prekomeren vnos soli povezan z motnjami gladkih mišic (krči) ter posledično s povišanim krvnim tlakom in z bronhialno astmo. Eksperimentalno je bilo dokazano, da tak vnos soli povzroči povečano bronhialno hiperaktivnost pri astmatikih in torej tudi povečanje krčenja bronhialnih mišic. Statistična analiza tega eksperimenta je pokazala, da prekomeren vnos soli poslabša astmatično stanje in da je vzrok za povečano uporabo steroidnih inhalacij; poslabša tudi ekspiratorni volumen. Iz tega lahko sklepamo, da so bolniki z bronhialno astmo občutljivi na vnos natrija. Izkaže se, da prehrana z nizkim vnosom soli

  • pozitivno vpliva na astmatično stanje in
  • zmanjša tudi porabo protiastmatičnih zdravil
Objavljeno v Zdravje
ponedeljek, 04 februar 2013 11:46

E-zdravje

O projektu eZdravje

Projekt eZdravje je bil predviden v Načrtu razvojnih programov za obdobje od vključno leta 2006 do 2012, ki ga je s proračunom za leti 2008 in 2009 sprejel Državni zbor Republike Slovenije (30. izredna seja DZ RS, pričetek 26. 11. 2007, 1. in 2. točka dnevnega reda) v evidenčnem projektu št.: 2711-07-00001 z naslovom Krepitev institucionalne usposobljenosti in v letu 2008 preknjižen v investicijski projekt št.: 2711-08-0012 z nazivom ESS – eZdravje za obdobje od vključno leta 2008 do 2014. Projekt delno financira Evropska unija, in sicer iz Evropskega socialnega sklada. Operacija se izvaja v okviru Operativnega programa razvoja človeških virov za obdobje 2007—2013, razvojne prednostne naloge Institucionalna in administrativna usposobljenost, prednostne usmeritve Zdravstvo v informacijski dobi.

Spletno mesto eZdrav.si je uradno spletno mesto Ministrstva za zdravje o projektu eZdravje. Namenjeno je izmenjavi informacij, gradiv in dokumentacije ter obveščanju najširše javnosti o ciljih in napredku projekta eZdravje. Spletno mesto eZdrav.si predstavlja sodobno orodje za boljše obveščanje in izmenjavo mnenj med člani projektne skupine in javnostjo. Dostop do vsebin je prost. Na spletnih straneh so:

  • opisi in statusi aktualnih podprojektov eZdravja,
  • novice iz sveta eZdravja,
  • dokumentacija projekta eZdravja,
  • navodila in izdelki projekta eZdravja.
  • gradivo dogodkov eZdravja.

Spletno mesto upravlja sektor za eZdravje Ministrstva za zdravje.

Spletno mesto bo osveženo enkrat mesečno.

Vir: http://www.ezdrav.si/

Objavljeno v Zdravje