Kako gojiti ingver doma v lončkih

sreda, 26 februar 2014 12:43
(6 glasov)
Gojenje ingverja doma ni zelo zahtevno, poleg korenine, ki se uporablja kot cenjena začimba, navdušuje tudi s svojimi cvetovi.

Ingver je v originalu tropska rastlina, ki izvira iz področij Afrike in Azije. Zato najbolje uspeva na toplem in vlažnem prostoru, ki nima direktne sončne svetlobe. Rastlina je občutljiva na mraz, močan veter in direktno sončno svetlobo.

Ingver je primeren tudi za gojenje doma, v cvetličnih lončkih. Za posaditev rabimo korenino ingverja, najbolje od nekoga, ki jo že goji, drugače bo dobra tudi kupljena v trgovini. Če korenino kupujemo v trgovini izberemo tako, ki je mesnata in napihnjena ter ima čimveč “oči”. Nekateri priporočajo, da jo če znoč namočimo v vodo, da se sperejo zaviralci rasti, ki jih včasih uporabijo ob transportu v trgovine.

Idealen čas za sajenje je pomlad. Korenino posadimo v dovolj velik lonec, približno 20 do 30 cm globoko. Nujno je, da je zemlja dovolj bogata in hranljiva, uporabimo lahko tudi mešanico komposta. Sestava zemlje naj bo taka, da zadrži čim več vlaga, da se ne presuši, vendar naj odteka, da korenine ne bodo zgnile.

Ingverjeva rastlina ne bo zavzela veliko prostora, tudi koreninam ne bo škodilo, če jim bo postalo v loncu tesno. Sprva bo rast počasna, iz korenine bo zraslo le nekaj listov, odrasla rastlina pa lahko zraste od pol do enega metra v višino, kar ni preveč za gojenja na balkonu ali terasi.

Redno zalivanje je pomembno dokler rastlina raste, zemlja naj ne bo suha, vendar spet ne preveč mokra. Ker ingver ljubi vlago in je občutljiv na suh zrak, pomaga tudi škropljenje z brizgalko vode.

Jeseni bo rast zelenega dela prenehala, opaziti bo sušenje rastline. Takrat raste korenika, ki se uporablja za začimbe. Naberemo jo takrat ko so zeleni del rastline posuši. Najlažje če izkopljemo kar celo rastlino in ločimo korenike. Tiste najlepše shranimo ali na novo posadimo v posodo, ostale lahko uporabimo v kuhinji. Da bodo dalj časa sveže, jih lahko tudi zmrznemo. Po ponovnem sajenju ingver ne rabi več veliko pozornosti in zalivanja, dokler se zopet ne otopli dovolj, da začne poganjati novo zelenje.

Glede na svoje blagodejne učinke ingver v domovini Aziji slovi kot zdravilo stotih bolezni. V starem Rimu so ga uporabljali tudi v lepotnih salonih. V srednjem veku je bil v Evropi tako priljubljen, da so zdravniki in moralisti svarili: "Vino, poper, cimet in ingver kvarijo kri mladim dekletom." Priljubljenost se je kljub temu širila, tudi med Angleže in Skandinavce, ki iz ingverja varijo pivo. Pri nas pa ga doslej nismo uporabljali na veliko.

Sveže korenike ingverja so nam na policah trgovin z zelenjavo na voljo vse leto, po ceni okoli 4 evre na kilogram, kar je ugodno, saj po navadi potrebujemo le nekaj gramov ingverja naenkrat. Korenike ni treba shranjevati v hladilniku; podobno kot krompir bo čez čas napravila zelen brst ali dva, če jo postavimo v vodo, pa se bodo razvile koreninice. Brst lahko vsadimo v lonček ali na vrt in zrasla bo čudovito cvetoča večletna lončnica oziroma dišavnica. Zraste do višine 50 cm in oblikuje do 20 cm dolge korenike.

Ingver uporabljamo v kulinariki, kozmetiki in kot naravno zdravilno sredstvo. Še posebno dobrodošel je za vse, ki jih muči vsakodnevna slabost. Lahko ga pripravimo kot čaj ali pa narezanega na kocke kandiramo kot bonbone. Ti so nam lahko vseskozi na voljo na potovanju, ob pohodih, športnih dejavnostih ali pri vsakdanjih opravilih; kot osvežitev in vir novih moči, ob bolečinah v grlu in žrelu, kot pomoč pri slabosti (tudi potovalni), na splošno pa kot preventivno in kurativno zdravilo. Okus ingverja je blago pekoč in osvežilen. Njegov vonj spominja na limono, limeto ali limonino meliso. Tudi kombinacije teh arom so okusne in dišeče.

Ingver je močan antioksidant. Vrača nam življenjsko moč, pri redni uporabi pa jo ohranja, znižuje holesterol in čisti jetra. Najopaznejše in najučinkovitejše lastnosti ingverja so protibolečinsko in protivnetno delovanje, zniževanje telesne temperature in blagodejni učinek na želodčno sluznico – v nasprotju s sintetično pridobljenimi farmacevtskimi izdelki ne draži in ne razjeda želodca. Ingver slabih stranskih učinkov nima, priporoča se le primeren dnevni odmerek (pri sveži koreniki do 10 g), saj lahko večji odmerek povzroči zaspanost in prebavne težave.
Ingver uporabljamo tudi v obliki mazila; z rahlim vtiranjem ga nanesemo na obolele predele telesa, ob masaži pa ga lahko razredčimo s kokosovim maslom ter si poleg zdravja zagotovimo še užitek.

Prijavite se za komentiranje