Sobne rastline

nedelja, 26 maj 2013 17:52
(0 glasov)

Sobne rastline lahko v hipu spremenijo neprijazen prostor v toplo domačo sobo. Izberimo take rastline, ki bodo ostale zelene, če jih bomo le pravilno negovali.

Poskrbimo za zdravje lončnic

Če imamo vrt ali balkon, poleti postavimo lončnice na svež zrak ali sončno svetlobo. Če balkona nimamo, odprimo okna, da pride v stanovanje svež zrak, vendar rastline varujmo pred prepihi.
Da bodo lončnice bolj košate: Če lončnica raste preveč v višino, ji odščipnimo vrh, da začne poganjati iz korenine.

ZALIVANJE

  • Rastline zalivamo samo, kadar je to potrebno. Predno jih znova zalijemo, naj se zemlja skoraj posuši. To pomeni, da moramo večino lončnic v času med pomladjo in jesenjo zaliti enkrat do trikrat na teden, pozimi pa samo enkrat do trikrat na mesec. Poletno zalivanje uvedemo, ko začne vreme postajati toplejše.
  • Lončnice zalivamo z zalivalko z dolgim dulcem naravnost v zemljo in pazimo, da ne zmočimo listov.
  • Ne zalivajmo po vnaprej določenem urniku, ker lahko rastline preveč zalijemo.
  • Preveč vode pomeni, da so korenine prepojene z vodo, mrzle in da imajo premalo zraka.
  • Čim več listov ima rastlina, tem več vode bo potrebovala.
  • Rastlina ne sme nikoli stati v vodi.

HRANJENJE

  • V obdobju rasti (spomladi in poleti) gnojimo rastline vsaka dva tedna. Zdrava rast je odvisna od pravilne količine hranilnih snovi- dušika (za rast listov), fosfatov ( za razvoj korenin) in kalija ( za cvet in plod) ter še majhne količine slednih prvin.
  • Ne gnojimo rastline, ki smo jo pravkar presadili; v sveži prsti je dovolj hranilnih snovi za dva meseca. Če bomo rastlino gnojili, se korenine ne bodo razrasle po zemlji.
  • Tekoča gnojila so za lončnice najprimernejša. Raztopino pripravimo po navodilu in z njo zalijemo rastline. Tako bo gnojilo zares prišlo v zemljo in ne bo osmodilo mladih koreninic ali listov.
  • Gnojenje v času mirovanja ( ponavadi pozimi) zmanjšamo ali popolnoma opustimo. Ko rastlina znova požene, jo spet začnemo gnojiti.
  • Rastline ne smemo gnojiti preveč, sicer pri rasti podivjajo. Če jih gnojimo premalo, jih rade napadejo bolezni in škodljivci.

SVETLOBA

  • Večina rastlin ima najraje polsenco, posredno sončno svetlobo ali močno umetno razsvetljavo, večina pa ne mara neposredne, močne sončne svetlobe, ki lahko ožge liste.
  • Rastline s pisano obarvanimi listi potrebujejo nekoliko več svetlobe kot druge rastline, ker so potem bolj živih barv.
  • Cvetoče rastline cvetijo samo, če imajo dovolj sončne svetlobe.
  • Kakteje in sočnice potrebujejo več sonca kot druge rastline in dobro prenesejo neposredno sončno svetlobo.

TOPLOTA

  • Večina lončnic v obdobju rasti, to je spomladi in poleti, dobro uspeva pri zmerni temperaturi od 15- 20 °C, v obdobju počivanja pa potrebuje nekoliko hladnejšo tempetaturo, med 10-15 °C. Nekatere odpornejše rastline so zadovoljne tudi pri temperaturi do 4 °C, tako da jih lahko dolgo v jesen pustimo na okenski polici.
  • Nežne tropske rastline gnojimo pri temperaturi nad 15 °C. Pozimi jih ne puščamo na okenski polici za zavesami, ker je lahko tam zelo mraz in bi zmrznile.

VLAGA

  • V sobah ogrevanih s centralno kurjavo, postavimo rastline blizu skupaj, da si skozi liste in z vlažno prstjo medsebojno vlažijo zrak.
  • Če je zrak v sobi zelo suh, rastline zjutraj in če je le mogoče tudi opoldne popršimo z vodo. Ne pršimo jih, če nanje sije sonce, ker lahko sonce skozi vodne kapljice ožge liste.

ZDRAVLJENJE NEKATERIH OBIČAJNIH ŠKODLJIVCEV IN BOLEZNI

GNITJE RASTLINE

  • Če rastlino preveč zalivamo ali če nima dovolj toplote, začnete vrh in steblo gniti.
  • Če to opazite dovolj zgodaj, lahko odrežemo poškodovane dele in skušamo oživiti preostalo rastlino tako, da jo manj zalivamo. Če je naše prizadevanje neuspešno, zavrzimo rastlino in lonček

GOSENICE

  • Gosenice poberemo in uničimo

KAPARJI

kaparji

  • Kaparji so majhni, rjavkasti voskasti diski, ki se prilepijo na spodnjo stran listov vzdolž listnih žil. Srkajo rastlinski sok in izločajo lepljivo, sladko snov, ki pospešuje razvoj plesni.

Zeleni nasvet:

  • Rastlino obrišimo z vlažno krpico ali kosmom vate. Če je rastlina močno okužena, postanejo listi lepljivi in porumenijo; zavreči moramo rastlino in lonček, da se bolezen ne razširi.

LISTNE UŠI

listne-usi

  • Moramo se jih znebiti, ker sesajo življenski sok iz poganjkov in popkov in tako zavirajo zdravo rast. Izločajo tudi lepljivo sladko tekočino, ki pospešuje razvoj glivic in virusnih bolezni.

Zeleni nasvet:

  • Če jih ni preveč, jih obrišemo s prsti ali pa jih poškropimo z vodo, v kateri smo namakali cigaretni pepel.
  • Pršimo s sistemskim insekticidom.

RDEČE PRŠICE

rdece-prsice

  • Nanje bodimo pozorni zlasti v vročem in suhem vremenu. So skorajda nevidne, na spodnji strni listov opazimo tanke pajčevinaste niti.
  • Okuženo rastlino pršimo s sistemskim insekticidom. Za preventivo rastlino v suhem vremenu vlažimo.

SIVA PLESEN

siva-plesen

  • Odrežimo in uničimo vse okužene dele rastline in tudi plesnivo prst. Močno okuženo rastlino moramo zavreči.
  • Pršimo s sistemskim fungicidom.
  • Rastlino postavimo v zračno okolje in jo manj zalivamo.

VIRUSNE BOLEZNI

virusne-bolezni-rastlin

  • Ponavadi so na listih vidne bledo zelene ali rumenkaste pege in zmaličena ali zakrnela rast korenin.
  • Rastlino in lonček zavržemo. Zdravila ni, bolezen pa bi se lahko razširila na druge rastline.

VOLNATE UŠI

volnate-usi

  • To so okoli 5 mm dolgi zajedalci, podobnim lesnim ušem. Na listih se zavarujejo z belo predivasto snovjo, ki je neprepustna za vodo in insekticide.

Zeleni nasvet:

  • Če okužba ni prehuda, jih obrišemo z listov z vlažno krpico ali s kosmom vate.
  • Hujše okužbe pršimo s sistemskim insekticidom.
  • Če napadejo korenine, namočimo prst v sistemski insekticid dvakrat ali trikrat vsakih štirinajst dni.
Prijavite se za komentiranje
JSN Shine is designed by JoomlaShine.com | powered by JSN Sun Framework