Mačehe

torek, 17 februar 2015 09:42
Kadar govorimo o osebnosti kot skupku lastnosti, ki opredeljuje nekoga, navadno ne mislimo na cvetlico. A kdor pozna različne sorte mačeh, se bo strinjal, da so prav mačehe cvetlice, ki bi jim zlahka pripisali zmožnost, da izražajo osebnost s svojimi cvetovi.

 

Mačehe navadno sadimo septembra in oktobra

Najprimernejši čas za setev pa je od marca do junija in nato še septembra. Ugodna za rast mačeh so zmerno vlažna vrtna tla, obogatena s kompostom ali šoto, s katera dodajamo tudi preveč peščenim tlem. Lepo bodo uspevale v delni senci in tudi na soncu, ki pa ne sme biti premočno, saj lahko kaj hitro požge nežne cvetove.

Pri načrtovanju zasaditev pazimo, da ne bomo pretiravali v kombinaciji preveč različnih barv. Najlepše je, če bomo dali na eno mesto le malo barv, ki pa morajo biti usklajene, saj bo le tako njihova lepota prišla do polnega izraza.

Nega mačeh med rastjo

Pred sajenjem mačeh je dobro da tla pognojimo, hvaležne pa bodo še za kakšen odmerek tekočega gnojila tekom rasti. Ker mačeham ustrezajo vlažna tla, moramo predvsem v bolj sušnih dneh poskrbeti za redno zalivanje, vseeno pa pazimo, da zemlja ne bo preveč razmočena. Odcvetele cvetove redno odstranjujemo, tako da jih režemo jih čim bliže stebla. Tako rastlina ne bo koristila energije za tvorbo semena, temveč za nove cvetove.

Mačehe v koritih in posodah

Mačehe v korituV vrtu bodo mačehe najbolj prišle do izraza na obrobkih, v ospredju zimzelenega grmičevja in na gredicah. Kar vmes pa lahko postavimo tudi kakšno posodo z nasadom mačeh. Razen vrta pa mačehe lahko posadimo tudi v balkonska in okenska korita ter občudujemo njihove obraze kar iz tople sobe. V oktobru, ko počasi pospravljamo balkonske rože, nam mačehe lahko lepo popestrijo balkone in okna. Novost pri nas so viseče mačehe, ki obdajo viseče košare z bujnim cvetjem, še vedno pa so mačehe tudi ena izmed glavnih cvetlic za ureditev grobov.

Težave mačeh

Koreninska gniloba povzroči propadanje rastlin in je nevarna predvsem v slabo odcednih tleh. V takšnih primerih poskrbimo za izboljšanje tal že pred sajenjem, po sajenju pa površino preventivno zalijemo s fungicidom. V deževnih letih se rada pojavi listna pegavost in pa rja, ki povzročata deformacijo listov in kasneje celih rastlin. Nadležen škodljivec trips pa povzroča zakrnitev rastlin v rasti. Rastline, ki rastejo na sončnem in vročem mestu, kjer se tudi tla zelo hitro izsušijo, navadno obišče pršica.

Vir: http://www.kalia.si/http://www.rozeinvrt.si/

Objavljeno v Enoletnice

Astre - Aster dumosus

torek, 16 april 2013 11:23

aster dumosus starlight1Astre razširjene kot trajnice v vrtovih.

S cvetenjem v jeseni se tudi zaključi sezona na vrtu. Prijajo jim sončna ali zasenčena rastišča in rodovitna, dobro odcedna tla, ki pa morajo biti vse leto primerno vlažna. Visoke vrste potrebujejo oporo za svojo rast. Lahko jo gojimo tudi kot rezano cvetje. Dolgopecljato cvetno steblo že spomladi odščipnemo ali odrežemo vse šibkejše stranske poganjke. Če močnejše glavne poganjke odrežemo 2,5-5 cm pod vrhom, dobimo bolj košate rastline in več manjših cvetov. Novejše sorte je potrebno redno škropiti proti plesni in škodljivim žuželkam. Množimo jih spomladi s potaknjenci ali pa jeseni z delitvijo. Gojimo jo lahko tudi kot lončnico. Najdemo ji sončen ali rahlo zaasenčeni prostor na okenski polici ali balkonu. Mešanica zemlje naj bo stalno rahlo vlažna, ovenele liste in cvetove pa sproti odstranjujemo.

astre cas cvetenja

Objavljeno v Vrtnarjenje

Navadna kozmeja - Cosmos

sobota, 13 april 2013 15:06

kozmeja lilaSeme kozmeje kali 8-16 dni. Lepa, visoka in bujna enoletnica: široko odprte cvetove (beli, vinsko rdeči, rožnati) spremljajo lepi, pernato razrezani listi.

Zato spadajo med njalepše cvetlice za rezano cvetje. Bujne cvetlice, ki bogato cveto tudi na suhih in revnih tleh. So sestavni del vsakega naravnega vrta. S kozmejo poživimo ozadje gredic. Redno odstranjujemo odcvetele cvetove in cvetna stebla.

Cveti prav vse poletje in dela nove in nove nastavke za cvetke.

Objavljeno v Vrtnarjenje

Pelargonije

ponedeljek, 21 maj 2018 01:00

Pelargonije, te tako nezahtevne lepotice, so dolga leta, lahko rečemo celo desetletja, veljale za ene najbolj priljubljenih rastlin, s katerimi smo krasili okenske police in balkone.

Že naše babice in prababice so poznale vrsto pelargonije z imenom roženkravt. Rasel je pri vsaki slovenski hiši na okenski polici, verjetno tudi zato, ker je s svojim vonjem odganjal mrčes. V številnih narodnih pesmih je omenjan slovenski šopek, ki vsebuje roženkravt, rožmarin in nageljn.

Okoli l.1970 so k nam iz Avstrije prišle bršljanke in z vso silo preplavile slovenske balkone. Ni bilo hiše, katere balkon ne bi bil zasajen z rdečimi, kasneje tudi roza bršljankami.


brsljankebalkonIn ravno zaradi teh monotonih zasaditev, na več metrov dolgih balkonih, enakih pri vseh hišah na vasi, so se marsikomu pelargonije »zamerile«. Predvsem mlajše generacije jih ne marajo, misleč, da so uporabne samo na tak način.


surfinije22Z letom 1990 so pravi razcvet doživele surfinije. Tudi pri nas. Meterske zasaditve balkonov z bršljankami so zamenjale zasaditve s surfinijami. Roza, vijolične, bele surfinije,...Marsikdo je raje posegel po milijon zvončkih - surfiniji sorodni rastlini z drobnejšimi cvetovi.
Bilo je mnogo balkonov z bujno rastočimi in cvetočimi surfinijami, ki pa so za tako lepoto zahtevale ogromno nege. Zalivanje, v vročih dneh kar dvakrat na dan, redno dognojevanje dvakrat na teden, ....Zato je bilo tudi razočaranj veliko, saj brez dosledne nege niso cvetele, že kratkotrajna suša pa je surfinije dobesedno uničila in večinoma jim ni bilo več pomoči.

Poleg surfinij so k nam prihajale nove rastline primerne za korita. Tako zadnjih 10 let vsako leto prinese nekaj novosti. Pelargonije, skupaj z nageljni, fuksijami, petunijami in begonijami, ki so bili stalnica zasaditev korit, nadomeščajo slapovi surfinij, verben, bidensa in moljevke. Vedno bolj so priljubljene pisane mešane zasaditve v neštetih možnostih z lobelijo, bakopo, diascijo, nemezijo in še bi lahko naštevali.

mesana zasaditev pelargonije mesana zasaditev pelargonije1

Vendar novejše rastline niso vedno preproste za gojenje, zato je še toliko bolj nujno poznati njihove lastnosti in potrebe. Kajti v nasprotnem nas lahko hitro razočarajo. Če nimate na voljo idealnih razmer na balkonu, če ne nameravate posvečati rastlinam preveč časa in pozornosti, vseeno pa bi želeli ozeleniti okenske police in si balkon spremeniti v z rastlinami okrašen prijeten kotiček za počivanje, je bolje posegati po nezahtevnih rastlinah. Med temi pa so pelargonije še zmeraj kraljice.

Pelargonij je ogromno vrst in sort. Verjamem, da lahko vsak najde sebi ljube in z njimi pričara na svojem balkonu lepe in nezahtevne zasaditve.

Videli boste, da so lahko pelargonije več kot prekrasne v kombiniranih zasaditvah s prav tako nezahtevnimi dišavnicami in trajnicami, primerne za popolne začetnike in še tako muhaste in izbirčne ljubitelje rož.

Danes poznamo že več kot 250 vrst pelargonij. Od tega jih večina izvira iz jugozahodne Afrike, nekaj zanimivih pa prihaja tudi iz Avstralije, Male Azije, Saudske Arabije. Prva pelargonija, prinešana v Evropo, in sicer v London l. 1709, je bila vrsta Pelargonium zonale. Rastlina je postala tako priljubljena, da so ji sledile še druge vrste, žlahtnitelji pa so vzgojili številne križance. Leta 1870 je bilo vzgojenih že več kot 600 različnih sort pelargonij. Koliko jih poznamo danes, pa lahko le ugibamo.

Pelargonije spadajo v družino krvomočnic – Geraniaceae.
Glede na način rasti, obliko listov in cvetov ter poreklo, jih delimo v več skupin: 

Pelargonije zonalke

Sorte izvirajo iz vrste Pelargonium zonale.
Listi so okrogle ali ledvičaste oblike, zanimivih barv, od zlate do rdeče, pogosto večbarvni, z nagubanim listnim robom in močno izraženim pasom. Tako lepi, da je zonalke vredno gojiti že samo zaradi njih. Pri mnogih zonalkah je del lista – cona, temneje obarvan, po čemer so pelargonije zonalke tudi dobile ime.

pelargonija zonalka 1 pelargonija zonalka 2 pelargonija zonalka 3 pelargonija zonalka 4

Cvetovi so enostavni, vrstnati, zvezdasti in tudi kaktusovim podobni, vendar vsi s petimi cvetnimi listi. Združeni so v okroglasta socvetja. Barv je neskončno, vse od snežno bele, različnih odtenkov roza, lila, oranžne, temno rdeče, pa do dvobarvnih.

Pelargonije bršljanke

Z latinskim imenom jih poimenijemo Pelargonium peltatum.
Usnjati okroglasti listi so trikrpato narezani in zelo podobni bršljanovim. Rast bršljank je polegla, zato so zelo primerne za sajenje v viseče košare in korita. Sorte z enojnimi cvetovi imajo daljše poganjke, pri sortah z dvojnimi - vrstnatimi cvetovi pa je rast kompaktnejša, poganjki so krajši. V Angliji so slednje zelo priljubljene, med tem ko pri nas raje posegamo po bršljankah z enojnimi cvetovi in dolgimi poganjki.

Pelargonija bršljanka 1 Pelargonija bršljanka 2

Cvetovi so najrazličnejših barv, kot smo že omenili, so lahko enojni ali dvojni. Pri enojnih odstranjevanje odcvetelih ni potrebno, boj pa so odporne tudi na dež. Sorte z dvojnimi cvetovi raje postavimo pod kap.

Pelargonije regalke

Pravimo jim tudi angleške, velikocvetne ali žlahtne pelargonije, z latinskim imenom Pelargonium grandiflorum ali P. domesticum.

pelargonija regalka 1 pelargonija regalka 2 pelargonija regalka 3

Regalke imajo okroglaste do jajčaste, globoko narezane liste. V primerjavi z drugimi pelargonijami so pri večini sort cvetovi zelo veliki, podobni azalejinim, enostavni, vrstnati ali polnjeni. Oblika je nekoliko trobentasta, cvetni listi imajo razločno valovit rob. Barve so žive, pri mnogih sortah se prelivajo, sredina cveta pa je vedno temna. Žal so na neugodne vremenske razmere cvetovi malo bolj občutljivi in tudi čas cvetenja je krajši kot pri ostali pelargonijah. Poznamo tudi sorte z majhnimi cvetovi, ki spominjajo na cvetove dišečih pelargonij.

Angelske pelargonije

V to skupino pelargonij spadajo kultivarji pridobljeni s križanjem P. crispum in regalkami. Večinoma so to pokončno rastoči grmički, obstaja pa tudi nekaj kultivarjev katerih rast je previsna.

angelska pelargonija 1 angelska pelargonija 2

Listi so majhni, podobni kot pri vrsti P. crispum. Cvetovi so manjši kot pri regalkah, enostavni, enobarvni in dvobarvni.

Dišeče pelargonije

Poznanih je veliko vrst dišečih pelargonij, žal je pri nas razširjena samo Pelargonium graveolens ali roženkravt. Dišeče pelargonije gojimo predvsem zaradi prijetno dišečih listov, iz katerih se sprosti vonj, ko jih nežno stisnemo s prsti. Eterično olje je zelo cenjeno v parfumeriji in kozmetiki. Listi so manjši kot pri ostalih vrstah, pogosto nakodrani.

Diseca pelargonija 1 Diseca pelargonija 2

Dišijo lahko po limoni (P.asperum, P. crispum, P. citronella, P. scabrum), vrtnicah (P. capitatum, P. graveolens), meti (P. tomentosum), jabolkih (P. odoratissimum), mošusu (P. quercifolium "Royal Oak"), muškatnem orešku (P. fragrans)…Vonj je zjutraj najintenzivnejši. Cvetovi so drobni, enostavni, večinoma bele ali svetlo rožnate barve.

Pelargonije Unique

Pelargonija uniqueSo visokorastoče polgrmičaste rastline. Listi so po obliki zelo različni, pri nekaterih sortah tudi dišijo. Cvetovi so enojni, podobni kot pri regalkah in cvetijo neprenehoma od pomladi do konca jeseni.

Omenimo naj še botanične pelargonije (npr. P.sidiodes) iz katerih izvirajo vse ostale, primarne hibride, ki so rezultat prvega križanja med dvema botaničnima vrstama in sukulentne pelargonije.

 

 

Pelargonije - oskrba in vzgoja

Sajenje in oskrba

Pelargonije ljubijo sonce, zato jim namenimo čim bolj sončno mesto. Uspevale bodo tudi v delni senci in senci, vendar bodo tam dosti manj cvetele.
Na splošno velja za vse pelargonije z dvojnimi cvetovi, da ne marajo dežja, zato jih sadimo na mesta, ki so pod streho.

Zemljo za sajenje si lahko pripravimo sami iz mešanice vrtne zelje, mivke in komposta. Sicer pa so v naših vrtnih centrih na voljo kvalitetni ekološki substrati brez šote in dodanih mineralnih gnojil.

Pelargonije ne potrebujejo veliko vode, zato zalivamo zmerno. Dovolj bo, če jih zalijemo vsake tri do štiri dni, tudi ko je največja vročina. Zalijemo toliko, da voda priteče v podstavek. To pomeni, da se je napojila vsa zemlja in rastline bodo imele na razpolago dovolj vode kar za nekaj dni. Če zalivamo vsak dan, vendar ravno toliko, da namočimo zgornjo plast zemlje, voda hitro izhlapi, rastlinam pa je ne ostane skoraj nič. Če zalivamo prepogosto in še obilno, je zemlja preveč vlažna, korenine gnijejo, hitreje se razvijejo tudi različne glivične bolezni.
Za preprečitev bolezni je nujno potrebno odstranjevanje odcvetelih cvetov pri vseh pelargonijah, razen pri bršljankah z enojnimi cvetovi. Dognojujemo jih enkrat na mesec s tekočimi ekološkimi gnojili.

Pelargonije so zelo nezahtevne balkonske rastline. Če želimo imeti trajnostni in nezahteven kotiček, če nimamo časa za vsakodnevno oskrbo rastlin, če razmišljamo ekološko celostno in ne želimo porabljati pitne vode za zahtevne balkonske rastline ter vsako leto znova kupovati balkonskega cvetja, sadimo pelargonije skupaj s trajnicami in dišavnicami. Te rastline prav tako kot pelargonije prezimimo in naslednje leto znova uživamo v njihovi lepoti. Za popestritev ali potešitev želje po spremembi, naslednje leto dokupimo kakšno rastlino, ki nam je všeč, lahko pa že samo drugačna postavitev korit in loncev doprinese k popolnoma drugačnemu izgledu balkona, kot je bil lansko sezono.

Mešane zasaditve

Če imajo rastline popolnoma enake potrebe po zalivanju in gnojenju, jih posadimo v korita in lonce skupaj (slika spodaj levo), če se po teh potrebah razlikujejo, pa je bolje, da rastejo vsaka v svojem loncu. Včasih se katera na začetku zelo lepa kombinacija kaj kmalu spremeni v žalostno sliko. To se zgodi, če sadimo skupaj s pelargonijami rastline, ki potrebujejo veliko nege, torej pogosto zalivanje in dognojevanje. Tako kot npr. kovačnik na sliki spodaj desno, ki potrebuje malo več vode, kot pelargonije zonalke. Zato sta posajena vsak v svojo posodo.

Razmnoževanje

Pelargonije razmnožujemo s potaknjenci, ki jih pripravimo konec poletja, najbolje v drugi polovici avgusta. Izbiramo kratko letošnjo mlado rast, ki izvira blizu dna močnih rastlin. Odrežemo jih z ostrim nožem tik pod kolencem. Odstranimo spodnje liste in potaknjence en dan sušimo na zraku. Posadimo jih v lahko zračno prst in postavimo v zavetno lego. Pred mrazom lončke s potaknjenci umaknemo v notranje prostore, najbolje je, če jim namenimo svetlo mesto, ki ima okoli 18ºC. Spomladi jih posadimo v lonce in korita.

Prezimovanje

V jeseni pustimo rastline zunaj kar se le da dolgo. Pred morebitnim padcem temperatur jih zaščitimo z vrtnarsko kopreno, časopisnim papirjem, juto. Ko nastopi daljše obdobje mraza, jih prenesemo v notranjost.

Prostor za prezimovanje mora biti svetel in hladen, s temperaturo nad 10ºC.
Rastlinam odstranimo odcvetele cvetove in popke.

Bršljankam skrajšamo poganjke. Pri zonalkah se, če jih skrajšamo jeseni, rada pojavijo glivična obolenja, zato jim odstranimo le večji del listov, skrajšamo pa jih spomladi. Zalivamo na dva do tri tedne.

Pri pravilni oskrbi lahko gojimo pelargonije zonalke tudi v stanovanju, kjer cvetejo skoraj vse leto. Namenimo jim svetel, vendar ne pretopel prostor. Najbolj jim ustreza temperatura okoli 15ºC. Zalivamo poredko, prst naj bo bolj suha. Enkrat na tri tedne gnojimo z ekološkimi tekočimi gnoji za cvetoče rastline. Redno odstranjujemo odcvetele cvetove in ovenele liste. Rastlin ni potrebno presajati, dokler lonček res ni pretesen.

 Vir: http://www.cvetlicna.si

Objavljeno v Balkonsko cvetje

Trobentica, znanilec pomladi

ponedeljek, 10 marec 2014 00:00

Tudi trobentice so znanilci pomladi, ki jih poznamo vsi. Prav je, da si preberete nekaj več o njih.

trobentice

Trobentica (znanstveno ime Primula vulgaris) je najbolj razširjena predstavnica rodu jegličev v Sloveniji, poznana po nagubanih, spodaj dlakavih listov in rumenih cvetovih na kuštravodlakavih cvetnih pecljih, ki poganjajo iz korenike. Cveti od januarja pa vse do maja.
Trobentica je poleg zvončka ena najbolj znanih znanilcev pomladi.

Objavljeno v Vrtnarjenje