Ponudba balkonskih rastlin je iz leta v leto večja, izbira rastlin pa zato nekoliko težja. Med mnogimi lepimi rastlinami je težko izbrati najlepšo in najprimernejšo. Včasih se zgodi, da izbrana cvetlica ni navdušena nad soncem, senco, vetrom, dežjem... Sčasoma dobimo izkušnje, odkrijemo pa tudi »zmagovalno kombinacijo« za svoj dom.

 

 


Od lege do fasade in cvetlic na gredi...

Zlasti na podeželju želimo z okenskimi in balkonskimi rastlinami ohraniti »vaškost«. Tja bomo vsekakor posadili dobro znane pelargonije bršljanke in zonalke, viseče nageljne, petunije, begonije, vodenke, fuksije itd. Seveda jim lahko dodamo še kakšno cvetlico iz novejšega časa, na primer rumeno zajčjo deteljico, brahikomo, bakopo, diascijo itd., ki krasijo z majhnimi cvetovi. Tudi lepotice listja pridejo v poštev. Med njimi se je najbolj razširila navadna moljevka, ki pa rada prevzame vodilno mesto. Poganjke, ki želijo prerasti sosednje rastline, sproti porežemo.

Kombinacije rastlin

Pri izbiri rastlin se ne oziramo le na lego balkona oziroma okna, čeprav je ta izredno pomembna. V senci uspevajo druge rastline kot na soncu. Nekaterim ne prija dež in so rade v zavetju. Zlasti cvetlice z dvojimi cvetovi nimajo rade dežja. A sčasoma se bomo navadili, da so mnoge lahko tudi na prostem. Ste že občudovali begonije, lantano, različne trave, sladki krompir (batate), koleus, verbene, grmaste marjete, vodenke, rumeno zajčjo deteljico, bidens, afriški smilj, indijansko meto, črno koprivo, čokoladno deteljico, cigaretko ali kufejo, visečo kapucinko, viseči slak, tunbergijo, fuksijo itd. na gredicah ali v prostornih posodah, proč od varnega zavetja? Ko določimo rastline, ki jim bodo naša okna in balkoni všeč, naredimo še korak naprej. Določimo barvo cvetja in tudi število najrazličnejših posod (korita, sklede, viseče košare). V mestnem okolju in strnjenih naseljih so zasaditve bolj »svobodne«. Torej bomo uživali v iskanju pisanih kombinacij, ki jih bodo ustvarile cvetoče in strukturne rastline.
Dodamo lahko tudi kakšno vrtnino ali dišavnico, na primer kodrolistni ohrovt z rdečimi listi, škrlatno baziliko in barvito blitvo. Ta je zanimiva zaradi oranžnih, rumenih in rdečih listnih pecljev. Ne pozabimo, da so tudi timijani in žajblji barviti, a jim raje kot v koritu namenimo prostor v loncu, ki ga postavimo na teraso ali pred vhod v hišo.

Barve balkonskega cvetja

Cvetlice na oknih in balkonih naj bodo barvno povezane z okolico hiše, ujemajo pa naj se tudi z barvo fasade. Pri tem ni pomembno, da se balkoni šibijo pod težo cvetja. Nasprotno, urejen vrt, na katerem ne manjka okrasnega drevja in grmovnic, tudi ne gredic s trajnicami, potrebuje le še malo cvetja. Pisane zasaditve okenskih in balkonskih rastlin so le »pika na i«. Če v polsenci cvetijo modre hortenzije, ki se lepo ujemajo z rumeno fasado, bomo okna zasadili z modrimi in rdečimi cvetlicami. Izbrali bi lahko modro torenijo in rdečo bršljanko, ali pa modro lobelijo in rdečo begonijo, brahikomo in rdečo verbeno itd. Seveda so to le ene od številnih možnosti, ki govorijo o tem, da se vrt ne konča na gredici, pač pa na okenski polici. Rumeno hišo lepo popestrijo tudi rdeči cvetovi. Sicer je pa tako, da se barve, ki gredo skupaj v vsakodnevnem življenju, dobro ujamejo tudi na vrtu. Zelenkasto fasado popestrijo oranžni cvetovi, pa tudi rdeči. Odločiti se moramo za ene ali za druge. Modro obarvana hiša privablja rumeno barvo, a nič manj rdečo. Bela je dobra podlaga za vse barve. Siva fasada je dolgočasna, če je ne poživimo z rumeno, oranžno ali rdečo. Skratka, z živahnimi cvetovi. Seveda pa se na gredici s trajnicami od pomladi do jeseni zvrstijo različne cvetlice. Prav zato se je včasih težko odločiti, katerim bo v barvno podporo zasaditev v okenskem koritu. A če upoštevamo barvo fasade, je odločitev že lažja.

Balkonov ni treba skrivati pod rožami

Balkonov ni treba skrivati pod rožami, lahko pa jim dodamo nekaj korit, ki njihovo lepoto le še poudarijo in jih povežejo z gredicami pod njimi. Če se odločimo za mešane zasaditve, v katerih verjetno ne bo manjkalo strukturnih rastlin, ki krasijo z barvitimi listi in obliko rasti, so lahko korita tudi skupaj. Bomo oblikovali eno ali tri take skupine? Odvisno od velikosti balkona. Seveda pa lahko korita tudi razmaknemo. Postavimo jih približno pol metra narazen. Kadar se odločimo samo za surfinije ali bršljanke, korita razmaknemo. Ponekod pa se balkoni kar šibijo pod cvetjem. Seveda je pogled na cvetočo »eskplozijo« lep, čudovit, enkraten. Jasno nam je, da nekdo očitno z največjo predanostjo skrbi za rože. Tak balkon je središče, ki preusmeri poglede z vrta na cvetoča korita. Vendar to ni pravilo, ki bi mu morali slediti. Zlasti ne, če imamo premalo časa za oskrbo. Balkonske rastline zahtevajo redno zalivanje, dognojevanje, nekatere pa tudi odstranjevanje odcvetelih cvetov. Potem so tukaj še listne uši, pršice, plesni, bela mušica, tripsi, listni zavrtači itd. Tudi iz teh razlogov pred nakupom dobro premislimo, katere rastline bomo izbrali. Če so pri hiši majhni otroci, verjetno ne bomo uporabljali kemičnih pripravkov proti boleznim in škodljivcem. Torej moramo izbrati cvetlice, ki imajo malo težav. Zdaj je že vsem jasno, da tem pogojem ne ustrezajo surfinije. Lepe, kot so, razveseljujejo le tiste, ki se jim posvetijo in jih skrbno negujejo. Tudi škropiti jih je treba. 

Zasaditve v loncu

Zraven oken in balkonov si želimo tudi lepo zasaditev v loncu, prostorni skledi, skratka v posodi na terasi ali pred vhodom v hišo. Zadnje čase so zelo priljubljene tudi okrasne trave. Spominjam se vrta s preprosto, a neverjetno učinkovito kombinacijo: v eni posodi so cvetele rdeče verbene, ki jih je z modrimi listi spodbujala čudovita trava, siva bilnica, v drugi posodi. Za »piko na i« je nedaleč stran na gredici uspevala enaka druščina: siva bilnica in rdeča verbena... Ko zasajamo posode ob vhodih ali kje drugje, se raje odločimo za manjše število večjih, kot pa za večje število manjših posod. Čudovita druščina v loncih so tudi mediteranske rastline. Velik lonec z modro cvetočo sivko, ki ji dela družbo rdeče cvetoča sončna fuksija v drugem loncu, nekaj lončkov okrasnega timijana, lonec visečega ali rožmarina in za nameček še santolina! Namesto rdeče sončne fuksije, lahko izberemo tudi rdečo marjetko na deblu ali pa v naravni obliki. Kaj bi hoteli več? Santolina bo s svojim vonjem odganjala komarje, da bo mediteranski kotiček kar se da miren. Kdor hoče še več, lahko posadi v lonec tudi oljko! Čisto pravo oljko!

Vir:http://www.kalia.si/, Magda Ažbe

Objavljeno v Balkonsko cvetje

Sajenje balkonskega cvetja

ponedeljek, 11 april 2016 00:00

Cvetalov storkovnjak g. Slavko Zgonec nam v zelo poučnem video posnetku predstavi celoten postopek sajenja balkonskega cvetja - kako pripraviti substrat, katere izdelke pri tem uporabiti, kako jih zaščititi in jim omogočiti dovolj hranil.

Za kakršnakoli vprašanja pa lahko se lahko na g. Zgonca obnete tudi sami, tako da pišete na Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Potrebujete Javascript za pogled. ali pa pokličete na 080 2270.

© 2012 Agroruše d.o.o. | www.agroruse.si

 

 

Vir: youtube

Objavljeno v Video

Leseneča gazanija - Gazania rignes

sreda, 02 april 2014 13:05

Leseneča gazanija ima rada sonce. Njeni cvetovi se ne odprejo tako dolgo, dokler jih ne segreje sonce. Je zelo lepa rastlina, ki ima rumene, oranžne ali rožnate cvetove z rjavim očescem. Rastlina cveti že v prvem letu gojenja, zato je gojena kot enoletnica. Kot rezultat križanja so nastale sorte, ki se v trgovinah prodajajo kot mešanica Gazania splendens hibrida grandiflora.

Leseneča gazanija prihaja iz južne Afrike in pripada družini Asteraceae - nebinovk.

Velikost: zraste lahko do 50 centimetrov v višino, lahko pa prevzame tudi obliko plezalke. Rastlina ima pritlične liste, ki so celi ali lopatasti z zvitim robom. Listi so na zgornji strani zeleni, od spodaj imajo dlačico in so skoraj nežno beli. Cvetovi so združeni v rumene, oranžne ali rožnate koške na pecljih.

Čas cvetenja: med poletjem.

Vonj: ne diši.

Življenjska doba: rastlina je ponavadi gojena kot enoletnica.

Težavnost oskrbe: zelo lahka za gojenje, če jo ustrezno zalivamo in gnojimo.

Preden kupimo: lesenečo gazanijo kupimo v trgovinah kot seme.

Kdaj jo kupimo: spomladi.

Nasvet: Leseneča gazanija ne prenese slabega vremena. Če po sejanju nastopi hladno obdobje, jo moramo ponovno saditi v začetku bolj toplega obdobja.

Temperatura: navadna temperatura. Če želimo prezimiti rastline, jim moramo zagotoviti prostor s temperaturo od 5 do 10°C.

Svetloba: najbolje raste zunaj na sončnem prostoru.

Vlažnost zraka: navadna vlažnost zraka.

Postavitev: primerna za balkonska korita, posamezne posode in gredice.

Zalivanje: med poletjem jo na 3 do 4 dni obilno zalivamo. Zemlja se ne sme posušiti. Pozimi zmanjšamo zalivanje.

Gnojenje: v obdobju cvetenja jo gnojimo enkrat na teden s tekočim gnojilom.

Vrsta zemlje: navadna cvetlična zemlja.

Presajanje: presajamo samo rastline, ki bodo prezimile. V gredice jih sadimo na 25 - 30 centimetrov narazen. Zelo pomembno je, da zemljo zrahljamo.

Razmnoževanje: s semeni v marcu in aprilu ter s potaknjenci v avgustu.

Obrezovanje: obrežemo samo gole in preveč zrasle mladike. Cvetove lahko odrežemo za vazo.

Bolezni: Leseneča gazanija je odporna rastlina. Škodljivci in bolezni jo zelo redko napadejo. Rastlina prenaša tudi rahlo zmrzal.

Siva plesen: je lahko težava pri rastlinah, ki jih pustimo prezimiti. Bolezen se pojavi, ko so rastline slabotne in je previsoka vlažnost zraka. Takoj moramo uporabiti ustrezen fungicid.

 Vir: http://roze.si/

Objavljeno v Balkonsko cvetje

Sajenje balkonskih rastlin

ponedeljek, 11 april 2016 00:00
Za sajenje izberemo zaboj ali lonec z drenažno odprtino, skozi katero bo odtekala odvečna voda, s čimer bo preprečeno gnitje korenin. Priljubljeni so tudi zaboji z vodno rezervo, saj nam prihranijo marsikatero uro, ki bo jo sicer porabili za zalivanje.

Balkonske rastline lahko sadimo v zemljo za pelargonije, ki je primerna za presajanje, sajenje ter nadaljnjo vzgojo vseh vrst pelargonij ter ostalih balkonskih rastlin. Struktura substrata in vsebnost gnojil omogočata dober razvoj korenin, močne in zdrave liste ter dolgotrajno cvetenje. Za sajenje lahko uporabimo tudi zemljo za lončnice, kateri primešamo ustrezno količino gnojila. 

Dno posode zapolnimo z drenažnim materialom, na primer glinoporom, nato pa posodo približno do polovice napolnimo z zemljo, kateri smo dodali dolgo delujoče gnojilo. 
Rastline potegnemo iz lončka, v katerem smo jih kupili in jih položimo na zemljo ter narahlo potisnemo navzdol. Zemljo dodamo še do višine dva centimetra pod robom lončka ali korita in zalijemo.

Rastlin ne smemo prehitro postaviti na prosto, saj nas spomladi še lahko presenetijo nizke nočne temperature. Zato jih imamo prve dni v zavetju, prekrite z vrtno tkanino ali pa jih hranimo v zaprtem, svetlem in ne prevročem prostoru.

Gnojenje bakonskih rastlin

Pri sajenju balkonskih rastlin zemlji primešamo Valentin gnojilo z dolgotrajnim delovanjem za balkonske rastline. Gnojilo je primerno tako za zelene in cvetoče rastline na balkonih in terasah, kot tudi za enoletnice in vrtnice na prostem. 

 

 
gnojilo_za_balkonske_rastline_1kg
Značilnost tega gnojila so obložene granule, zaradi česar se elementi sproščajo postopoma, kar preprečuje pregnojenje. Po 4-6 mesecih (odvisno od temperature) se gnojilo popolnoma raztopi  in v zemlji ostanejo samo ovoji, katere mikroorganizmi sčasoma razgradijo.

 

Gnojilo deluje 4-6 mesecev, kasneje lahko dognojujemo s polovičnim odmerkom tekočega gnojila. Če nismo uporabili gnojila z dolgotrajnim delovanjem, gnojimo balkonske rastline prvič šele dva do tri tedne po sajenju.

Doziranje gnojila:

  • za liter zemlje porabimo okoli 5 g gnojila z dolgotrajnim delovanjem;
  • za zabojčke: 100-140 g na meter dolžine;
  • za posode: 
    - premer do 40 cm: 60-80 g;
    - premer do 50 cm: 100-120 g;
    - premer do 60 cm: največ 200 g.
  • vrtnicam in ostalim enoletnicam dodamo okoli 60 g/m2; gnojilo potresemo okoli rastlin in narahlo vdelamo v tla.

 

Nekaj predlogov kombinacij balkonskih rož za sončno lego

VERBENA + SIVI AFRIŠKI SMILJ
SUHA ROŽA + BRŠLJANKA ali DIASCIJA
GAZANIJA + SIVI AFRIŠKI SMILJ
GAZANIJA + HELIOTROP
SANVITALIJA + VERBENA
PELARGONIJA + RUMENA ZAJČJA DETELJICA ali MOLJEVKA

Nekaj predlogov kombinacij balkonskih rož za senčno lego

VODENKE + LISASTA MRTVA KOPRIVA
GOMOLJNE BEGONIJE + LOTUS ali BRAHIKOMA
GOMOLJNE BEGONIJE + LISASTA MRTVA KOPRIVA
FUKSIJE (posamične ali z GOMOLJNO BEGONIJO)

Andreja Tomšič

Vir: http://www.kalia.si/

Objavljeno v Balkonsko cvetje

Grobelnik

nedelja, 07 april 2013 11:40

beli-grobelnik-bršljanka-gavraGrobelnik - alyssum, cveti od pomladi do jeseni.

Značilno zanj je, da lepo diši. Priporočamo, da ga imate pod streho, saj zahteva precej toplo in sušno klimo. Grobelnik lahko zasadimo na robove vrta, saj odganja rdeče polže.

Objavljeno v Balkonsko cvetje

Mleček

nedelja, 07 april 2013 10:37

Euphorbia »Diamond Frost« ali drobnocvetni mleček, čipka

  • ZNAČILNOST: Drobnocvetni mleček je nezahtevna rastlina, ki se neverjetno razraste in bogato cveti. Njegova odlika je nenehno cvetenje in izjemna trpežnost. Drobnocvetni mlecekmleček lepo uspeva na senci in soncu. Poškoduje ga šele prva slana.
  • CVET: drobni in gosto nanizani cvetovi
  • RAST: pokončna, podobna pajčolanki
  • SADIMO: v cvetlične posode, balkonska korita, v kombinaciji z drugimi rastlinami
Objavljeno v Balkonsko cvetje

Sanvitalija (Sanvitalia procumbers)

nedelja, 07 april 2013 09:59

SanvitalijaSanvitalija izhaja iz Srednje Amerike in južnega dela Severne Amerike.

Ima majhne, sončnici podobne rumene cvetove in jajčasto oblikovane liste. Rumena barva že v osnovi predstavlja toploto, svetlobo in ima pozitiven učinek na počutje.
Rastlina ima rada sončno do polsenčno rastišče. Najboljše uspeva na toplih legah, pri rasti pa jo ne ovirajo tudi malo hladnejše temperature. Obtrgovanje ni potrebno, dež pa cvetov ne poškoduje.

Kupimo lahko  več različnih sort, in sicer kompaktnejše (cca. 20 – 25cm v dolžino), katere so primerne za gredice in okrasne posode, ter nekoliko daljše (cca. 35 – 45cm), katere se odlično obnesejo v balkonskih zasaditvah.

Za gojenje ni zahtevna, sadimo jo lahko praktično povsod. Paziti moramo le na to, da ima dovolj substrata ter da jo redno zalivamo. V hudi vročini ji vode hitro zmanjka, zato poskrbimo, da se zemlja ne izsuši, prav tako pa je stoječa voda lahko za rastlino usodna.

Objavljeno v Balkonsko cvetje

Begonije

torek, 02 april 2013 14:58

Gomoljasta begonija - Begonia tuberosa je zelo obilno cvetoča rastlina, ki jo lahko gojimo v vrtu, na balkonu, terasi in v stanovanju.

begonija-malaGomoljasta begonija se zaradi mnogih križanj zelo razlikuje v višini, obliki in barvi cvetov od prvotne rastline, ki raste v naravi.
Gomoljasta begonija prihaja iz tropskih gozdov Azije in subtropskih območij osrednje in južne Amerike. Pripada družini Begoniaceae - begonijevk.

Velikost: zraste od 30 do 40 centimetrov v višino. Rastlina ima debele okroglaste stebelne gomolje. Stebla so pokončna, mehka in mesnata, listi pa premenjalni, pecljati, temno zeleni in nesorazmerni. Gomoljasta begonija ima posamične nevrstnate ali vrstnate cvetove v različnih barvah. Najbolj pogosto so cvetovi beli, rumeni, oranžni ali rdeči.

Čas cvetenja: od poletja do jeseni.

Vonj: ne dišijo.

Življenjska doba: če bomo prezimili gomolje v suhem prostoru, zaščitenem pred mrazom, lahko gomoljasta begonija živi veliko let.

Težavnost oskrbe: ni zahtevna. Zagotoviti ji moramo polsenčen ali sončen prostor zaščiten pred dežjem. Neposredno sonce slabo prenaša.

Nasveti za gojenje

Preden kupimo: pazimo, da ima rastlina zdrave liste.

Kdaj jo kupimo: gomolje kupujemo v marcu, cvetoče rastline pa v maju.

Temperatura: gomolji klijejo pri temperaturi od 20 do 25°C. Rastline postavimo na prosto šele v juniju.

Svetloba: na njen razvoj slabo vplivajo neposredni sončni žarki in presuh zrak.

Vlažnost zraka: ne potrebuje vlaženja.

Postavitev: zelo so primerne za gojenje v lončkih. Lahko jih posadimo posamezno ali v skupinah na balkon ali teraso.

Zalivanje: v bolj toplem obdobju jo zalivamo pogosto z mehko vodo (v obdobju cvetenja enkrat na teden), vendar ne preveč izdatno. Proti koncu cvetenja zmanjšamo zalivanje in ko listi porumenijo, je ne zalivamo več. Kasneje vzamemo gomolje iz zemlje in jih posušimo na zraku. Ko se gomolji posušijo, jih zakopljemo v pesek in spravimo v suh in svež prostor, ki pa ne sme biti preveč hladen.

Gnojenje: v obdobju cvetenja jo gnojimo enkrat na teden.

Vrsta zemlje: zahteva prhlično zemljo, bogato s hranilnimi snovmi. Najbolj ustrezna je mešanica navadne cvetlične zemlje z šoto in mivko.

Presajanje: z leti jo presajamo bolj redko.

Razmnoževanje: spomladi z delitvijo gomoljev. Vsak del mora imeti vsaj en dobro razvit popek. Lahko jo razmnožujemo tudi s semeni.

Obrezovanje: ne obrezujemo.

Bolezni in drugi problemi

Mokar: zelo hitro se širi in lahko napade večje skupine rastlin. Razvoj te glive povzroča zelo suh zrak, zato moramo med poletjem rastline pogosto zalivati. Mokarja uničujemo z uporabo fungicida, ki ga uporabljamo za vrtnice.

Gnitje gomoljev: med shranjevanjem pozimi ga povzroča prisotnost bakterij in gliv. Napadena mesta moramo odrezati in ostalim gomoljem zagotoviti suh prostor za prezimitev.

Uši: lahko jih odstranimo s curkom mlačne vode in uporabo ustreznega kemičnega sredstva.

Vir: http://roze.si

Objavljeno v Balkonsko cvetje

Bršljanke

torek, 02 april 2013 11:25

O bršljankah (Pelargonium peltatum) ne bi bilo potrebno prav veliko razpravljati, saj so res že stalnice na naših balkonih, vseeno pa nekaj splošnih značilnosti:

Prvotno ime je bilo avstrijka, roza barve. Rdeče takrat še niso poznali. Posledica tega je kakšen odstotek roza barve med rdečimi bršljankami.
K nam se je razširila leta 1966 po zaslugi g. Jožeta Pogačarja iz Kamnika, ki je prvi pričel vzgajati te rastline. Ime so dobile po bršljanu podobnih mesnatih listih, ki so gladki za razliko od navadnih pelargonij. Bršljanke so primerne za vse viseče posode, korita, itd. Zahtevajo sončno do polsončno lego, kjer bodo v najlepšem razcvetu. Navadne bršljanke se lepo obnesejo tudi v senčni legi. Poleg navadnih poznamo tudi polnjene bršljanke.

Bršljanka1-150x150 Bršljanka2-150x150 Bršljanka3-150x150 Bršljanka4-150x150

Polnjene imajo bogata socvetja v najrazličnejših barvah in barvnih kombinacijah. Priporočamo redno odstranjevanje cvetov in postavitev v zaščiteno lego, saj jim močni nalivi lahko škodijo. So nekoliko krajše, polviseče rasti, zrastejo približno 40 cm v dolžino. Pri polvisečih ponujamo tudi serijo Blizzard ‘Blue’, z enostavnimi, večjimi cvetovi.
Navadne bršljanke so daljše rasti, odvisno koliko prostora in gnojil jim namenimo. Najbolj značilna barva je rdeča, poznamo pa še belo, lila, roza in roza z belimi robovi. Bela sorta je nekoliko krajše rasti od navadnih.
Skoraj vse naštete barve pa imamo tudi v belo-stebelni različici. To pomeni, da so te sorte krajše, do 50 cm v dolžino ter bolj kompaktne od navadnih. Zaradi odpornosti jih priporočamo za vetrovno lego. Navadnih bršljank med letom ni potrebno obtrgovati, priporočljivo pa je v jesenskem času, ko odcveteli cvetovi postanejo že moteči.

Vir: http://www.vrtnarstvostanonik.si

Objavljeno v Balkonsko cvetje

Pelargonije

ponedeljek, 21 maj 2018 01:00

Pelargonije, te tako nezahtevne lepotice, so dolga leta, lahko rečemo celo desetletja, veljale za ene najbolj priljubljenih rastlin, s katerimi smo krasili okenske police in balkone.

Že naše babice in prababice so poznale vrsto pelargonije z imenom roženkravt. Rasel je pri vsaki slovenski hiši na okenski polici, verjetno tudi zato, ker je s svojim vonjem odganjal mrčes. V številnih narodnih pesmih je omenjan slovenski šopek, ki vsebuje roženkravt, rožmarin in nageljn.

Okoli l.1970 so k nam iz Avstrije prišle bršljanke in z vso silo preplavile slovenske balkone. Ni bilo hiše, katere balkon ne bi bil zasajen z rdečimi, kasneje tudi roza bršljankami.


brsljankebalkonIn ravno zaradi teh monotonih zasaditev, na več metrov dolgih balkonih, enakih pri vseh hišah na vasi, so se marsikomu pelargonije »zamerile«. Predvsem mlajše generacije jih ne marajo, misleč, da so uporabne samo na tak način.


surfinije22Z letom 1990 so pravi razcvet doživele surfinije. Tudi pri nas. Meterske zasaditve balkonov z bršljankami so zamenjale zasaditve s surfinijami. Roza, vijolične, bele surfinije,...Marsikdo je raje posegel po milijon zvončkih - surfiniji sorodni rastlini z drobnejšimi cvetovi.
Bilo je mnogo balkonov z bujno rastočimi in cvetočimi surfinijami, ki pa so za tako lepoto zahtevale ogromno nege. Zalivanje, v vročih dneh kar dvakrat na dan, redno dognojevanje dvakrat na teden, ....Zato je bilo tudi razočaranj veliko, saj brez dosledne nege niso cvetele, že kratkotrajna suša pa je surfinije dobesedno uničila in večinoma jim ni bilo več pomoči.

Poleg surfinij so k nam prihajale nove rastline primerne za korita. Tako zadnjih 10 let vsako leto prinese nekaj novosti. Pelargonije, skupaj z nageljni, fuksijami, petunijami in begonijami, ki so bili stalnica zasaditev korit, nadomeščajo slapovi surfinij, verben, bidensa in moljevke. Vedno bolj so priljubljene pisane mešane zasaditve v neštetih možnostih z lobelijo, bakopo, diascijo, nemezijo in še bi lahko naštevali.

mesana zasaditev pelargonije mesana zasaditev pelargonije1

Vendar novejše rastline niso vedno preproste za gojenje, zato je še toliko bolj nujno poznati njihove lastnosti in potrebe. Kajti v nasprotnem nas lahko hitro razočarajo. Če nimate na voljo idealnih razmer na balkonu, če ne nameravate posvečati rastlinam preveč časa in pozornosti, vseeno pa bi želeli ozeleniti okenske police in si balkon spremeniti v z rastlinami okrašen prijeten kotiček za počivanje, je bolje posegati po nezahtevnih rastlinah. Med temi pa so pelargonije še zmeraj kraljice.

Pelargonij je ogromno vrst in sort. Verjamem, da lahko vsak najde sebi ljube in z njimi pričara na svojem balkonu lepe in nezahtevne zasaditve.

Videli boste, da so lahko pelargonije več kot prekrasne v kombiniranih zasaditvah s prav tako nezahtevnimi dišavnicami in trajnicami, primerne za popolne začetnike in še tako muhaste in izbirčne ljubitelje rož.

Danes poznamo že več kot 250 vrst pelargonij. Od tega jih večina izvira iz jugozahodne Afrike, nekaj zanimivih pa prihaja tudi iz Avstralije, Male Azije, Saudske Arabije. Prva pelargonija, prinešana v Evropo, in sicer v London l. 1709, je bila vrsta Pelargonium zonale. Rastlina je postala tako priljubljena, da so ji sledile še druge vrste, žlahtnitelji pa so vzgojili številne križance. Leta 1870 je bilo vzgojenih že več kot 600 različnih sort pelargonij. Koliko jih poznamo danes, pa lahko le ugibamo.

Pelargonije spadajo v družino krvomočnic – Geraniaceae.
Glede na način rasti, obliko listov in cvetov ter poreklo, jih delimo v več skupin: 

Pelargonije zonalke

Sorte izvirajo iz vrste Pelargonium zonale.
Listi so okrogle ali ledvičaste oblike, zanimivih barv, od zlate do rdeče, pogosto večbarvni, z nagubanim listnim robom in močno izraženim pasom. Tako lepi, da je zonalke vredno gojiti že samo zaradi njih. Pri mnogih zonalkah je del lista – cona, temneje obarvan, po čemer so pelargonije zonalke tudi dobile ime.

pelargonija zonalka 1 pelargonija zonalka 2 pelargonija zonalka 3 pelargonija zonalka 4

Cvetovi so enostavni, vrstnati, zvezdasti in tudi kaktusovim podobni, vendar vsi s petimi cvetnimi listi. Združeni so v okroglasta socvetja. Barv je neskončno, vse od snežno bele, različnih odtenkov roza, lila, oranžne, temno rdeče, pa do dvobarvnih.

Pelargonije bršljanke

Z latinskim imenom jih poimenijemo Pelargonium peltatum.
Usnjati okroglasti listi so trikrpato narezani in zelo podobni bršljanovim. Rast bršljank je polegla, zato so zelo primerne za sajenje v viseče košare in korita. Sorte z enojnimi cvetovi imajo daljše poganjke, pri sortah z dvojnimi - vrstnatimi cvetovi pa je rast kompaktnejša, poganjki so krajši. V Angliji so slednje zelo priljubljene, med tem ko pri nas raje posegamo po bršljankah z enojnimi cvetovi in dolgimi poganjki.

Pelargonija bršljanka 1 Pelargonija bršljanka 2

Cvetovi so najrazličnejših barv, kot smo že omenili, so lahko enojni ali dvojni. Pri enojnih odstranjevanje odcvetelih ni potrebno, boj pa so odporne tudi na dež. Sorte z dvojnimi cvetovi raje postavimo pod kap.

Pelargonije regalke

Pravimo jim tudi angleške, velikocvetne ali žlahtne pelargonije, z latinskim imenom Pelargonium grandiflorum ali P. domesticum.

pelargonija regalka 1 pelargonija regalka 2 pelargonija regalka 3

Regalke imajo okroglaste do jajčaste, globoko narezane liste. V primerjavi z drugimi pelargonijami so pri večini sort cvetovi zelo veliki, podobni azalejinim, enostavni, vrstnati ali polnjeni. Oblika je nekoliko trobentasta, cvetni listi imajo razločno valovit rob. Barve so žive, pri mnogih sortah se prelivajo, sredina cveta pa je vedno temna. Žal so na neugodne vremenske razmere cvetovi malo bolj občutljivi in tudi čas cvetenja je krajši kot pri ostali pelargonijah. Poznamo tudi sorte z majhnimi cvetovi, ki spominjajo na cvetove dišečih pelargonij.

Angelske pelargonije

V to skupino pelargonij spadajo kultivarji pridobljeni s križanjem P. crispum in regalkami. Večinoma so to pokončno rastoči grmički, obstaja pa tudi nekaj kultivarjev katerih rast je previsna.

angelska pelargonija 1 angelska pelargonija 2

Listi so majhni, podobni kot pri vrsti P. crispum. Cvetovi so manjši kot pri regalkah, enostavni, enobarvni in dvobarvni.

Dišeče pelargonije

Poznanih je veliko vrst dišečih pelargonij, žal je pri nas razširjena samo Pelargonium graveolens ali roženkravt. Dišeče pelargonije gojimo predvsem zaradi prijetno dišečih listov, iz katerih se sprosti vonj, ko jih nežno stisnemo s prsti. Eterično olje je zelo cenjeno v parfumeriji in kozmetiki. Listi so manjši kot pri ostalih vrstah, pogosto nakodrani.

Diseca pelargonija 1 Diseca pelargonija 2

Dišijo lahko po limoni (P.asperum, P. crispum, P. citronella, P. scabrum), vrtnicah (P. capitatum, P. graveolens), meti (P. tomentosum), jabolkih (P. odoratissimum), mošusu (P. quercifolium "Royal Oak"), muškatnem orešku (P. fragrans)…Vonj je zjutraj najintenzivnejši. Cvetovi so drobni, enostavni, večinoma bele ali svetlo rožnate barve.

Pelargonije Unique

Pelargonija uniqueSo visokorastoče polgrmičaste rastline. Listi so po obliki zelo različni, pri nekaterih sortah tudi dišijo. Cvetovi so enojni, podobni kot pri regalkah in cvetijo neprenehoma od pomladi do konca jeseni.

Omenimo naj še botanične pelargonije (npr. P.sidiodes) iz katerih izvirajo vse ostale, primarne hibride, ki so rezultat prvega križanja med dvema botaničnima vrstama in sukulentne pelargonije.

 

 

Pelargonije - oskrba in vzgoja

Sajenje in oskrba

Pelargonije ljubijo sonce, zato jim namenimo čim bolj sončno mesto. Uspevale bodo tudi v delni senci in senci, vendar bodo tam dosti manj cvetele.
Na splošno velja za vse pelargonije z dvojnimi cvetovi, da ne marajo dežja, zato jih sadimo na mesta, ki so pod streho.

Zemljo za sajenje si lahko pripravimo sami iz mešanice vrtne zelje, mivke in komposta. Sicer pa so v naših vrtnih centrih na voljo kvalitetni ekološki substrati brez šote in dodanih mineralnih gnojil.

Pelargonije ne potrebujejo veliko vode, zato zalivamo zmerno. Dovolj bo, če jih zalijemo vsake tri do štiri dni, tudi ko je največja vročina. Zalijemo toliko, da voda priteče v podstavek. To pomeni, da se je napojila vsa zemlja in rastline bodo imele na razpolago dovolj vode kar za nekaj dni. Če zalivamo vsak dan, vendar ravno toliko, da namočimo zgornjo plast zemlje, voda hitro izhlapi, rastlinam pa je ne ostane skoraj nič. Če zalivamo prepogosto in še obilno, je zemlja preveč vlažna, korenine gnijejo, hitreje se razvijejo tudi različne glivične bolezni.
Za preprečitev bolezni je nujno potrebno odstranjevanje odcvetelih cvetov pri vseh pelargonijah, razen pri bršljankah z enojnimi cvetovi. Dognojujemo jih enkrat na mesec s tekočimi ekološkimi gnojili.

Pelargonije so zelo nezahtevne balkonske rastline. Če želimo imeti trajnostni in nezahteven kotiček, če nimamo časa za vsakodnevno oskrbo rastlin, če razmišljamo ekološko celostno in ne želimo porabljati pitne vode za zahtevne balkonske rastline ter vsako leto znova kupovati balkonskega cvetja, sadimo pelargonije skupaj s trajnicami in dišavnicami. Te rastline prav tako kot pelargonije prezimimo in naslednje leto znova uživamo v njihovi lepoti. Za popestritev ali potešitev želje po spremembi, naslednje leto dokupimo kakšno rastlino, ki nam je všeč, lahko pa že samo drugačna postavitev korit in loncev doprinese k popolnoma drugačnemu izgledu balkona, kot je bil lansko sezono.

Mešane zasaditve

Če imajo rastline popolnoma enake potrebe po zalivanju in gnojenju, jih posadimo v korita in lonce skupaj (slika spodaj levo), če se po teh potrebah razlikujejo, pa je bolje, da rastejo vsaka v svojem loncu. Včasih se katera na začetku zelo lepa kombinacija kaj kmalu spremeni v žalostno sliko. To se zgodi, če sadimo skupaj s pelargonijami rastline, ki potrebujejo veliko nege, torej pogosto zalivanje in dognojevanje. Tako kot npr. kovačnik na sliki spodaj desno, ki potrebuje malo več vode, kot pelargonije zonalke. Zato sta posajena vsak v svojo posodo.

Razmnoževanje

Pelargonije razmnožujemo s potaknjenci, ki jih pripravimo konec poletja, najbolje v drugi polovici avgusta. Izbiramo kratko letošnjo mlado rast, ki izvira blizu dna močnih rastlin. Odrežemo jih z ostrim nožem tik pod kolencem. Odstranimo spodnje liste in potaknjence en dan sušimo na zraku. Posadimo jih v lahko zračno prst in postavimo v zavetno lego. Pred mrazom lončke s potaknjenci umaknemo v notranje prostore, najbolje je, če jim namenimo svetlo mesto, ki ima okoli 18ºC. Spomladi jih posadimo v lonce in korita.

Prezimovanje

V jeseni pustimo rastline zunaj kar se le da dolgo. Pred morebitnim padcem temperatur jih zaščitimo z vrtnarsko kopreno, časopisnim papirjem, juto. Ko nastopi daljše obdobje mraza, jih prenesemo v notranjost.

Prostor za prezimovanje mora biti svetel in hladen, s temperaturo nad 10ºC.
Rastlinam odstranimo odcvetele cvetove in popke.

Bršljankam skrajšamo poganjke. Pri zonalkah se, če jih skrajšamo jeseni, rada pojavijo glivična obolenja, zato jim odstranimo le večji del listov, skrajšamo pa jih spomladi. Zalivamo na dva do tri tedne.

Pri pravilni oskrbi lahko gojimo pelargonije zonalke tudi v stanovanju, kjer cvetejo skoraj vse leto. Namenimo jim svetel, vendar ne pretopel prostor. Najbolj jim ustreza temperatura okoli 15ºC. Zalivamo poredko, prst naj bo bolj suha. Enkrat na tri tedne gnojimo z ekološkimi tekočimi gnoji za cvetoče rastline. Redno odstranjujemo odcvetele cvetove in ovenele liste. Rastlin ni potrebno presajati, dokler lonček res ni pretesen.

 Vir: http://www.cvetlicna.si

Objavljeno v Balkonsko cvetje