V mokrih obdobjih letošnje pomladi se je pokazalo, da utegnejo biti rdeči polži na vrtovih spet velika nadloga. Lansko mokro poletje in mila zima sta bila namreč naklonjena njihovemu zarodu. Ker invazivnost golih vrtnih polžev povečuje vlaga, lahko le upamo na bolj suho poletje. Ukrepi za zmanjševanje njihove populacije so smiselni ne glede na klimo – najuspešnejši bomo, če jih bomo zastavili dolgoročno, kombinirali različne načine in se izognili strupenim pripravkom.

  

 

 

 

Na vrtovih in poljih naredijo največ škode polži brez hišic, v naših krajih veliki rdeči lazar in portugalski lazar, ki se je po Evropi močno razširil v zadnjih 20 letih, najverjet­neje z lončnicami, ki so bile posajene v prst, okuženo z njegovimi jajčeci. Vrsti je po zunanjem videzu skoraj nemogoče ločiti. Zanemarljivo škodo pa povzročajo pri nas polži s hišicami, vinogradniški polž se denimo celo prehranjuje z jajčeci lazarjev.

Odkod naval

Starejši kmetje znajo pripomniti, da lazarji na vrtninah in poljščinah nekdaj niso bili tolikšna nadloga. Imajo prav: njihova množičnost se ni povečala le z vnosom portugalskega lazarja v naše kraje, kjer mu vlažne razmere ustrezajo bolj kot v domovini, spodbujajo jo tudi monokulture in pretirana raba pesticidov, ki izrinjajo in uničujejo njihove naravne sovražnike, ter zanemarjenost neobdelanih zemljišč. Nekdaj so veliko polžev pokončale kokoši, race in gosi, ki so se prosto pasle in pomagale vzdrževati ravnovesje v naravi. Polži imajo tudi koristno ekološko vlogo, saj skupaj z deževniki prispevajo k tvorbi humusa in odstranjujejo različne rast­linske ostanke.

Za boj proti požrešnim lazarjem, ki naredijo največ škode na korenju, kapusnicah, solat­nicah, špinači, fižolu, grahu, celo plodovkah, krompirjevih gomoljih in pesi, je zelo pomembno poznavanje njihovega življenjskega cikla. Njihova skrivališča so vlažna, neobdelana, zapleveljena zemljišča, žive meje, kompostni in travni kupi. Na vrtu imajo posebno radi rastline, ki so pretirano pognojene z dušikom, saj so sočnejše.

Lazarji imajo enoletni življenjski krog, po parjenju začnejo pozno poleti ali zgodaj jeseni odlagati jajčeca, zato je za dolgotrajen rezultat najpomembnejše zatiranje teh. V vlažne špranje v zemlji odložijo do nekaj 100 belih jajčec v kupčke, gnezda, da laže prezimijo. Če pri obdelavi gredic naletimo nanje, jih moramo takoj uničiti. Če jih z orodjem obrnemo na površje zemlje, se bodo v toplem in suhem vremenu kmalu posušila. Drugače pa velja, da poznojesensko prekopavanje zemlje polžjemu zarodu godi. Mladi polži se iz jajčec izvalijo spomladi. Takrat se pogosto sprašujemo, odkod so se vzeli – seveda iz zemlje. Nahajališča malih lazarjev so po izvalitvi precej na kupu, zato se jih takrat splača poiskati in uničiti.

Vrste ukrepov

Najbolje je kombinirati več načinov zatiranja hkrati: pobiranje ob nastavljanju vab in pasti, ki jih privlačijo, biotski način s privabljanjem njihovih naravnih sovražnikov na vrt, ter z mehanskimi ukrepi, s katerimi jim preprečujemo prehod in povzročamo izsuševanje. Z določenimi rastlinami, ki jim smrdijo, jih odvračamo, z drugimi, ki jih privlačijo, pa jih zadržujemo stran od posevka. Naposled so tu še kemična sredstva, na katera večina vrtičkarjev pomisli najprej, saj bi se radi škodljivcev, pogosto brez premisleka o stranskih učinkih, znebili s hitro ofenzivo šele takrat, ko začnejo objedati vrtnine.

V boju s polži moramo vrt seveda najprej očistiti kotičkov, kjer jih bomo težko nadzorovali: porežemo veje grmov, ki se dotikajo tal, pokosimo travo na robovih, kjer se lahko skrijejo čez dan, odstranimo odpadlo listje, odstranimo plevele, pod katerimi se skrivajo. Kompostni kup, ki je vedno dovolj vlažen in privlačen zaradi rastlinskih ostankov, odmaknemo iz bližine gredic. Teh nikoli ne gnojimo z nedozorelim kompostom, saj polže privlači, vedno le s povsem razgrajenim. Polži se radi skrijejo tudi pod rastlinsko zastirko, zato moramo pobrskati tudi pod njo. Poleg tega moramo okolico vrta narediti prijazno za predatorje, ki se radi hranijo s polži, to so krti, ježi, žabe, krastače, močeradi, slepci, belouške, mesojedi hrošči, stonoge. Za velike ljubiteljice polžev veljajo race indijske tekačice, značilne po precej pokončni hoji, resnici na ljubo pa zelo teknejo tudi domačim kokošim, racam in gosem.

Pobiranje in nastavljanje vab

Polži se podnevi zadržujejo v svojih vlažnih skrivališčih, na plano prilezejo šele zvečer, ko se ohladi in pade rosa, zjutraj pa se vrnejo v skrivališča. Vmes lahko pojedo sveže dele rastlin, ki predstavljajo do polovice njihove teže. Do njih se potrudijo tudi deset metrov daleč. Zato je najučinkovitejše pobiranje polžev zvečer in zgodaj zjutraj. Kot vabe jim lahko nastavimo vlažne krpe, kupe pokošene trave, rastlinske ostanke, trohneče deske, pod katere se zavlečejo. Zelo učinkovita je vaba z nerazredčenim pivom, do tretjine ga nalijemo v posodice, ki jih do roba zakopljemo v zemljo. V njem se napojijo in utopijo.

Rastline za odvračanje in privabljanje

Naravna odvračala polžev so pelin, pelinovo ali jukino razpršilo, ki ju naredimo sami, zastirka iz akacijevega lubja, zmulčeno hrastovo listje, origano, teloh, česen, kapucinke, ognjič, kozmeja, grobelnik, grenik (iberis), suhe rože, plavica, spominčica, fuksija, hortenzije, potonike, tulipan, meta, krvomočnica, koromač, praprot, bezeg, preslica in klek. Nekatere lahko uporabimo tudi za zastirko. Po drugi strani pa lazarje zelo privabljajo žametnice (tagetes) in bazilika, ki jim gredo zelo v slast.

Mehanski ukrepi

Mednje uvrščamo predvsem prekrivanje tal z ostrimi snovmi, ki polže motijo. Naredimo lahko vsaj pol metra široke pasove iz žagovine ali hrastove skorje (delujeta do prvega dežja). Še bolje se obnesejo za ped široki in centimeter do tri debeli pasovi iz lesnega pepela, kamene moke ali apnenega dušika, ki polže tudi dehidrirajo. Zaradi te lastnosti jih nekateri zatirajo s kuhinjsko soljo, kar pa zanesljivo ni v prid rastlinam. Tudi gele, s katerimi naredimo okrog vrtnin pregrado proti polžem, uvrščajo ponudniki med mehanska sredstva z dehidracijskimi lastnostmi in v vseh primerih navajajo, da gre za 100-odstotno naravne in biorazgradljive sestavine, vendar sestave, z izjemo določenega odstotka NaCl, kuhinjske soli, ne navajajo.

Vir:http://www.deloindom.si/

Objavljeno v Vrtnarjenje

Aprilska vrtna opravila

nedelja, 03 april 2016 00:00
April ali mali traven je prvi pravi pomladni mesec, ki prinaša sončno vreme, temperature se začnejo počasi dvigovati in vrt nas čaka z vsemi opravili. Torej le pohitimo in uredimo okolico svojega doma.

 

 

 

 

 

 

 

 

Zelenjavni vrt

Tla so večinoma po nekaj dneh sonca primerna za okopavanje. Potrebno je prekopati gredice in jih pripraviti na setev in sejanje. Gredice je potrebno tudi pognojiti z mineralnimi in organskimi gnojili, lahko tudi s kompostom. Nato gredice očistimo, zravnamo in pripravimo. V dovolj ogreta tla sejemo zgodnje sorte korenčka, peteršilj, redkvice, pastinak. Še vedno je čas za sajenje čebulčka in spomladanskega česna. Na prostem začnemo sejati in saditi tudi grah, radič, šalotko, špinačo, glavnato solato, zgodnji fižol, zgodnji krompir, sladki janež. V lončke, zaboje in tople grede pa sadimo in sejemo bolj občutljive vrtnine, jedilne buče, kumare, sladko koruzo, papriko, brstični ohrovt, jajčevce, zelje, ohrovt, rdečo peso, blitvo, por, zeleno, cvetačo. V mesecu maju pa jih posadimo na prosto. Mlade rastline, ki jih sejemo na prostem je potrebno zaščititi pred slano, tako da jih pokrijemo ali postavimo tunel, tla pa morajo biti konstantno vlažna. Paradižnike je potrebno presaditi v večje lončke in jih v toplejšem vremenu postaviti v toplo gredo ali tunel, da se utrdijo. Vsi ljubitelji eksotike lahko sedaj vzgojite tudi sladke lubenice in melone. S prvimi sadikami pa prihajajo na vrt tudi polži. Kot nestrupeno vabo proti njim lahko uporabimo jogurtove lončke, lovilce polžev, lahko pa posadimo žametnico. Moja tašča žametnico vsako leto posadi na obrobe gredic ali v bolj oddaljen kotiček vrta, saj tam žametnica polže zadržuje, da ne iščejo hrane med vrtninami. Ker pa imajo polži radi vlažne kotičke med starimi deskami, kupi listja, je potrebno občasno vrt tudi “pospraviti”.

Sadna drevesa

Preverite sadna drevesa, ali so na njih poškodovana in obolela mesta. Začnite obrezovati sadno drevje, gojeno na špalir ali kordon. Zdaj lahko obrezujete tudi češnje in slive, ki so občutljive na jesensko in zimsko obrezovanje. Sadnim rastlinam lahko še dodate organska in mineralna gnojila, če tega še niste naredili jeseni, vendar ne pretiravajte, temveč se držite priporočenih odmerkov.

Okrasni vrt


Odstranite še zadnjo zimsko zaščito, da ne ovirate brstenja. Zdaj je zadnji čas, da osipate, pognojite in obrežete vrtnice. To je tudi ugoden čas za sajenje drevnin in trajnic. Posadite čebulice gladijol in gomolje dalij. Sadite vrtnice in potonke. Vrtnice popenjavke preredčite in privežete poganjke. Redno odstranjujte plevel iz gred. Natrosite sveže zastirke po gredah, da zavrete rast plevelov.

Odcvetelim tulipanom in narcisam odrežite semenske glave, vendar ne listov. Rahlo jih pognojite. Redno odstranjevanje odcvetelih cvetov pri mačehah bo podaljšalo cvetenje do zgodnjega poletja.

Okopajte in pognojite okrasno grmičevje, a ne tik ob drevesu.

Pridno prezračite tudi travo, kar pomeni, da jo temeljito pregrabite, na mestih, kjer je redka, pa posadite novo travo. Prejšnji mesec ste pregledali vašo kosilnico, zdaj jo začnite pridno uporabljati.

Če želite nasaditi trto, jo nasadite ta mesec. Za najboljšo rast jo posadite ob južno steno ali ograjo.

Zeliščni vrt

Zelišča v posodah je potrebno presaditi ali jim po potrebi zamenjati vrhnjo plast zemlje. Pognojimo s kompostom ali organskim gnojilom. Če imamo posajeno meto jo izkopljemo in razdelimo na več delov. S potaknjenci razmnožujmo sivko, rožmarin, pelin, žajbelj in meliso. Zelišča, kot so drobnjak, koriander, koromač, gorčica…sejemo na prosto, vendar jih je potrebno zaščititi pred nizkimi jutranjimi temperaturami s tunelom ali folijo. Na travnikih pa le naberimo trobentice in jih posušimo za čaj.

Vir: http://mojpogled.net/http://www.siol.net/

Objavljeno v Vrtnarjenje

Postani vrtnar

sreda, 25 marec 2015 09:09
Kluba Gaia in priloga Deloindom vas vabita, da si ob pomoči agronomov Kluba Gaia in priloge Deloindom ustvarite svoj zelenjavni vrt. Dobili boste vso potrebno strokovno podporo, z aplikacijo Naredivrt.si bomo skupaj z vami izrisali in načrtovali vaš vrt in vam podarili izdelke za nego rastlin Plantella in Bio Plantella ter svetovali pri negi in varstvu rastlin pred boleznimi in škodljivci, na koncu pa vaš trud še dodatno nagradili z razvajanjem v enem od slovenskih velnes centrov.

 

 

 

 

Namen Kluba Gaia in Delaindom je vzbuditi željo po vrtnarjenju, prepričati še neprepričane in začetnike, da sta delo z zemljo in vzgoja lastne solate, korenčka, paradižnika, začimbnic in drugih vrtnin vredna truda. Občutek, ko na mizo postaviš skledo solate, ki si jo pridelal sam na svojem vrtu, je neprecenljiv, takšna hrana pa zagotovo zdrava in ekološko neoporečna. Le odločitev, da bomo postali vrtnarji in vrtnarili, je treba sprejeti.

deloindom djvu 2049382 katPrijavite se na natečaj Postani vrtnar in naredite prve korake na poti vrtnarjenja z agronomi Kluba Gaia in nami. Napišite pismo in jih s svojo zgodbo prepričajte, da si resnično želite vrtnariti, napišite še, kje in na kako velikem prostoru načrtujete svoj zelenjavni vrt, kaj bi radi vzgojili in pridelali, kakšno znanje in izkušnje vam manjkajo in katere morda že imate ter zakaj potrebujete našo pomoč. K pismu priložite fotografijo vrta ali balkona, na katerem boste vrtnarili.

Pisma lahko pošljete najpozneje do 27. marca na naslov Deloindom (Postani vrtnar), Dunajska 5, 1509 Ljubljana, ali po elektronski pošti na naslov Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Potrebujete Javascript za pogled..

Prijavite se lahko vsi, ki že imate nekaj malega izkušenj z vrtnarjenjem ali pa ste popolni začetniki. Seveda morate imeti prostor za vrt­narjenje, ki pa je lahko tudi balkon, saj lahko nekaj zelenjave in začimbnic pridelamo tudi v loncih in sadilnih vrečah. Komisija, sestav­ljena iz dveh agronomov Kluba Gaia in člana uredništva, bo med prijavljenimi izbrala tri, in sicer enega, ki želi vrtnariti na balkonu, drugega, ki ima manjši mestni vrt, in enega, ki ga čaka izziv na večjem primestnem vrtu. Izbranim vrtnarjem bodo agronomi Kluba Gaia svetovali osebno, z aplikacijo Naredivrt.si pripravili načrt vrta in predlagali, kaj in kako sejati in saditi, pozneje pa spremljali napredek na vrtu, opozarjali na napake in svetovali, kako se jim izogniti. Poleg tega jih bodo oskrbeli z izdelki Plantella in Bio Plantella, ki jih rastline potrebujejo za zdravo rast in okusne plodove. Lastnik balkonskega vrta bo dobil izdelke za zelenjavni vrt in balkonsko cvetje v vred­nosti 160 evrov, lastnik mestnega vrta v vrednosti 180 evrov in lastnik primestnega vrta v vrednosti 230 evrov. Opremili jih bodo tudi s priročnikom Samooskrbni eko vrt, ob koncu vrtnarske sezone pa bodo pridobili diplomo uspeš­nega vrtnarja. A to še ni vse, vsi trije bodo nagrajeni tudi z razvajanjem v velnes centru v vrednosti 300 evrov.

 

Vir: http://www.deloindom.si/

Objavljeno v Vrtnarjenje

Decembrska vrtna opravila

torek, 09 december 2014 12:28

December ali gruden je mesec, ko se jesen prevesi v zimo. Dnevi so kratki, noči dolge.

Zrak se ohladi in zemlja počasi zmrzuje. Pade prvi sneg, ki prekrije zemljo in jo zavije v dolg zimski počitek. Takšnim razmeram prilagojena so tudi opravila v vrtu.

Zelenjavni vrt

Kompost dobro prekrijemo, da se razkrajanje nemoteno nadaljuje. Zavarujemo toplo gredo s plastjo komposta, na katerega nasujemo debelo plast listja. Zaščitimo tudi zemljo ob stranicah, vsaj 50 cm stran. Obiramo brstični ohrovt, ki zaradi zmrzali dobi sladek okus. Vrt prelopatimo, a le, če ni pod snegom. Redno preverjamo shranjeno zelenjavo v kleti in odstranjujemo nagnite in drugače poškodovane primerke. Začnemo siliti radič.

Zeliščni vrt

Še zadnja zelišča, ki ne prenašajo zimskih mrazov, prenesemo na prezimno mesto.

Sadovnjak

Po potrebi dognojujemo s fosforjem in kalijem. Dušikovih gnojil ne uporabljamo. Na Primorskem je čas za obrezovanje breskev. V nezmrznjeno zemljo lahko še vedno sadimo. Ko zapade svež sneg, sadovnjak pregledamo, otresemo sneg z vej in popravimo opore. Če opazimo krvavo uš na deblu in vejah, proti njej škropimo. Klet, kjer shranjujemo sadje, redno zračimo. Shranjeno sadje pregledujemo in odstranjujemo nagnite in poškodovane plodove.

Okrasni vrt

Izčrpamo vodo iz samostojno stoječih okrasnih vodometov. V zamrznjen ribnik ne delamo lukenj, da ne poškodujemo dna in po nepotrebnem vznemirjamo ribe in druge živali. Če imamo zračno črpalko, jo izklopimo, da se voda ne meša in dodatno ohlaja. Prebivalci ribnika pozimi porabijo malo kisika, ker mirujejo. Občutljive rastline zaščitimo, če je mogoče, z 10 do 20 cm debelo plastjo listja. Na plavajoče rastline položimo vsaj 5 cm debelo stiroporno ploščo, ki jo zasidramo v dno ribnika (preprečimo, da bi jo veter premikal).

Vrtnice zavarujemo s hlevskim gnojem, zemljo in kompostom, do višine 5 cm nad mestom oplemenitenja. Prekrijemo jih s smrekovimi vejami, da jih zaščitimo pred zimskim soncem. Pred mrazom zavarujemo zimzelene rastline. Če je mesec suh, zimzelene rastline po potrebi zalijemo, ker tudi preko zime oddajajo vodo. Z njih sproti otresamo sveže zapadel sneg. V dneh, ko je temperatura nad 0 stopinjami, lahko obrezujemo živo mejo, ki bo naslednje leto bolj gosta.

Če je vreme primerno za delo, vzdržujemo in gradimo pergole, špalirje in poti.

Poleg zgornjih opravil pred zmrzaljo izpraznimo namakalni sistem. Očistimo orodje, ga popravimo, naoljimo kovinske dele in spravimo na primerno mesto. Če se ukvarjamo z razmnoževanjem rastlin, je sedaj čas, da seme, korenike, koreninske gomolje in čebulice očistimo, uredimo in shranimo. Začnemo razmišljati o morebitnih spremembah v vrtu, ki jih bomo napravili v prihajajočem letu.

Vir: http://www.slonep.net/

Objavljeno v Vrtnarjenje

Sajenje balkonskega cvetja

ponedeljek, 11 april 2016 00:00

Cvetalov storkovnjak g. Slavko Zgonec nam v zelo poučnem video posnetku predstavi celoten postopek sajenja balkonskega cvetja - kako pripraviti substrat, katere izdelke pri tem uporabiti, kako jih zaščititi in jim omogočiti dovolj hranil.

Za kakršnakoli vprašanja pa lahko se lahko na g. Zgonca obnete tudi sami, tako da pišete na Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Potrebujete Javascript za pogled. ali pa pokličete na 080 2270.

© 2012 Agroruše d.o.o. | www.agroruse.si

 

 

Vir: youtube

Objavljeno v Video

Junijska vrtna opravila

četrtek, 02 junij 2016 00:00

Vrtna opravila v juniju

 

Da bodo balkoni poleti še lepši, rastline zalivajmo in gnojimo z ustreznimi gnojili, odstranjujmo odcvetele cvetove in pregledujmo, da bomo opazili morebitne bolezni in škodljivce ter proti njim pravočasno ukrepali.

Okrasni vrt

Vrtno trato redno in precej pogosto kosimo, tako da jo pri vsaki košnji skrajšamo le za tretjino. Poleti kosimo trato nekoliko višje, kot spomladi, to je na višino štiri do pet centimetrov. Tudi na zalivanje ne pozabimo. Pomembno je dolgotrajno zalivanje v daljših časovnih razmakih, saj bo s tem trava okrepila korenine in tako bolje konkurirala tudi plevelom. Če je junij vlažen, trato še zadnjič pred jesenjo pognojimo.

Listje odcvetelih okrasnih čebulnic pustimo v zemlji dokler ne porumeni, saj se bo v tem času v čebulici nabralo dovolj hranilnih snovi za cvetenje prihodnje leto. Kmalu bodo začele cveteti tudi čebulnice, ki smo jih sadili spomladi, poleg njih pa lahko posadimo še enoletnice, s katerimi se bodo lepo dopolnjevale. Junija sejemo tudi dvoletnice, kot so marjetice, spominčice, pajčolanka...

Zelenjavni vrt

Če v maju nismo utegnili sejati in saditi vsega, kar smo načrtovali, lahko v začetku meseca še posadimo nizki fižol in sladko koruzo. Sejemo tudi korenček, peteršilj, rdečo peso, ohrovt in proti koncu meseca endivijo.

Za boljšo vlažnost tal in tudi za varstvo pred pleveli se poleti poslužujemo zastiranja tal z različnimi organskimi zastirkami, ki jih polagamo na golo površino tal med gredicami in okoli rastlin. Prekrivamo tudi tla okrog grmovnic v okrasnem vrtu in v sadovnjaku, okrog drevesnih kolobarjev. Kot zastirko lahko uporabimo pokošene ostanke trave, slamo ali lubje. V primeru sušnega junija moramo redno zalivati korenček, kolerabico, rdečo peso, redkvice in ostale korenovke, da ne bodo razpokale. Našo pomoč v suši potrebuje tudi ostala zelenjava, predvsem tista, ki cveti, saj z odpadanjem cvetov izgubljamo tudi pridelek.

Sadni vrt

S toploto prihaja v naše sadovnjake vedno več škodljivcev in med bolj nadležne spadata v juniju, poleg uši, tudi jabolčni in slivov zavijač. Posledice njunega delovanja opazimo jeseni, ko z dreves, še posebej pa s tal, pobiramo črviva jabolka in slive. Kdor ne želi uporabljati škropiv, lahko proti tema dvema škodljivcema v krošnje dreves obesi feromonske vabe.

V sadovnjaku so koristne tudi rumene lepljive plošče, ki s svojo živahno rumeno barvo privabljajo različne škodljivce, da se prilepijo nanje. Proti plazečemu mrčesu ovijemo debla dreves z lepljivim trakom.

 

Vir: http://www.kalia.si/, Andreja Tomšič

 

Oglejte si še naš setveni koledar.

 

setveni koledar

Objavljeno v Vrtnarjenje

Chelsea Fringe je mednarodni vrtni festival, ki se je rodil v Londonu pred 2 letoma kot alternativa prestižnemu festivalu Chelsea Flower Show. Lani se je razširil na številna mesta po Veliki Britaniji in na Dunaj, letos pa bo tudi v Dublinu in Ljubljani.

Značilnosti festivala so brezplačni in netekmovalni dogodki za vse, druženje obiskovalcev, ozaveščanje o pomenu javnega prostora in zelenih površin v mestu in popularizacija vrtnarjenja vseh razsežnosti, oblik in okusov. Chelsea Fringe na vseh lokacijah poteka od 17. maja do 8. junija.

V Ljubljani ga organizirata Zelemenjava in Inštitut za politike prostora. Festival, ki ga je podprl zavod Turizem Ljubljana (http://www.visitljubljana.com/si/turizem-ljubljana/), je organiziran na prostovoljni bazi. Koordinirata ga Darja Fišer in Maja Simoneti, dogodke pa prispevajo in izvajajo najrazličnejša društva in posamezniki. Cilj vseh je, da pokažemo, kako lepi so ljubljanski vrtovi in parki ter kako prijetno je z njimi živeti in se na njih družiti in ustvarjati. Če bi se nam na kakršen koli način želeli pridružiti tudi vi, nas Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Potrebujete Javascript za pogled..

PROGRAM:

 17. maj

18. maj

19. maj

20. maj

22. maj

24. maj

30. maj

5. junij

6. junij

Objavljeno v Dogodki

Majska vrtna opravila

ponedeljek, 02 maj 2016 00:00

Okrasni vrt

 

Na okna, balkone, terase in gredice sadimo cvetlice, ki nam bodo lepšale poletje in jesen. Najbolje bodo skupaj rasle cvetlice, ki imajo podobne zahteve po svetlobi, vodi in hranilih.

Nekatere balkonske rastline bolje uspevajo in cvetijo na soncu. To so verbena, bakopa, surfinija, pokončna pelargonija, brahikoma, bidens ... V senčnih kotičkih pa bodo bolje uspevale gomoljne begonije, vodenke, fuksije, zajčja deteljica, ki pa raste dobro tudi na soncu.

Na skalnjak sadimo rumeni grobeljnik (Alyssum), rdečo ali modro avbrecijo (Aubrietia), bel ali rožnat repnjak (Arabis), lepnico (Silene), petelinčka (Corydalis) in še mnoge druge.

Sadimo tudi okrasne čebulnice za poletno in jesensko cvetenje: dalije, lilije, kane, gladiole...

Poskrbimo za lepo travno rušo: pregrabimo jo, prezračimo, uničimo plevel in mah, pognojimo in po potrebi dosejemo s primerno travno mešanico.

Zelenjavni vrt

Fižol sadimo v topla tla, na sončno lego. Nizki fižol bo uspeval tudi v polsenci, vendar bo dal nekoliko nižji pridelek. Med fižol posadimo šetraj, ki bo odganjal fižolove uši. Na prosto presajamo vzgojene sadike brokolija, kitajskega zelja, paradižnika, paprike, kumar, zelja, zelene...

V zelenjavnem vrtu nam maja delajo težave škodljivci, ki se prehranjujejo z mladimi nežnimi sadikami. Najpogostejši so polži, ne smemo pa zanemariti tudi bolhačev, ki se spravljajo predvsem na zeljevke. Mlade koreninice rada objedata voluhar in bramor, slednji pa pogosto pride pogledat tudi na površino. Proti polžem lahko letos zasadimo rastline, ki jih odganjajo: čebulo, česen, žajbelj, timijan, kapucinke in ognjič. Bramorjem nastavljamo lončke, do roba zakopane v tla, v katere padajo med nočnimi pohodi.

Sadni vrt

Sadno drevje dognojujemo z dušikovimi gnojili, ki jih potresemo pod obodom krošnje, saj jih bo tam rastlina najbolje uporabila. Uporabimo lahko tudi foliarna gnojila, s katerimi gnojimo preko listov. S pokošeno travo zastiramo kolobarje okrog drevja.

Sadno drevje ogrožajo številne bolezni in škodljivci, v vlažnih in hladnih pomladih predvsem škrlup, zato je koristno jablane in hruške škropiti že preventivno. Ko pričnejo rumeneti češnje, v drevesa obesimo rumene lepljive plošče, na katere se bo ujela češnjeva muha.

Bele plošče obešamo na češplje in slive, ki jih bodo varovale pred češpljevo grizlico.

Vir: http://www.kalia.si/

Objavljeno v Vrtnarjenje

Ehmeja

nedelja, 23 marec 2014 17:37

Naravno bivališče te zanimive rastline so tla deževnega gozda, kjer voda z drevesnih krošenj kaplja na močne, usnjate jermenaste liste. Ti so nemalokrat dolgi tudi do 60 cm in združeni tako, da oblikujejo v sredini nekakšno naravno čašo, v kateri se zbira voda. Ponekod po svetu je rastlina zaradi nje dobila ime srebrna vaza.

Pri dozorelih, 3-4 leta starih rastlinah požene iz sredine med listi rožnato, koničasto cvetno steblo, dolgo kakih 15 cm. Na vrhu se odpre v zanimivo socvetje s številnimi rožnatimi ovršnimi listi in nato poleti še z dejanskimi cvetovi, ki so modre barve in majhni ter poganjajo na kratkih stebelcih med ovršnimi listi. Cvetijo približno 6 tednov, nato pa začne socvetje veneti, dokler rozeta sčasoma ne odmre. Hkrati požene rastlina dve ali tri nove rozete, ki jih lahko ločimo in posadimo kot samostojne rastline.

OSNOVNI PODATKI

Domovina: Brazilija

Višina: do 50 cm

Lončna mešanica: mešanica iz enakih delov šote in šotnega komposta z dodatkom šotnega mahu; nadvse pomembna je dobra drenaža.

Presajanje: presadimo vsako drugo leto.

Razmnoževanje: ko so mladi izrastki pri dnu rastline dovolj veliki, jih po 4.6 mesecih spomladi odstranimo in jih presadimo v dobro, le rahlo vlažno prst. Drugi način pa je, da odrežemo staro rozeto in pustimo, da se izrastki lepo razvijejo.

Nega rastlin: kljub eksotičnemu videzu te rastline ni težko vzdrževati. Pazimo samo, da vode v listni čaši nikoli ne zmanjka in da se prst ne izsuši.

OSKRBA RASTLINE

To je vzdržljiva rastlina, ki prenese tako neposredno sonce kot polsenco. Najnižja zimska temperatura 13°C, idealna temperatura v rastni dobi 27°C. zalivamo dvakrat na teden, po možnosti z deževnico; v listni čaši mora biti vedno za 2,5 cm vode. Rastline ne gnojimo na običajen način; namesto tega spomladi in poleti občasno orosimo liste z razredčenim tekočim gnojilom.

Če začnejo vrhovi listov rjaveti in se nato zvijejo, to pomeni, da je rastlini prevroče in dobiva premalo vode; intenzivneje zalivamo.

Če se ne prikažejo niti cvetovi niti ovršni listi, prestavimo rastlino na prostor, kjer bo dobila več svetlobe.

To rastlino lahko napadejo listne uši in volnate uši ter kapar; liste redno pregledujemo.

Zaradi preobilnega zalivanja ali prenizke temperature začne cvetno steblo gniti; občasno zlijemo vodo iz rozete in pustimo , da se prst posuši.

Objavljeno v Sobne rastline

Februarska vrtna opravila

petek, 09 februar 2018 00:00
Februarski zelenjavni vrtiček si navadno začnemo ustvarjati kar na okenski polici, mnogi pa so z njim pričeli že v januarju. Tiste rastline, ki smo jih posejali januarja, zdaj pikiramo, da stebla ne bi zrasla previsoko.

 

Zelenjavni vrt

 

Če je zemlja dovolj ogreta, lahko na zavetno mesto pod vrtno tkanino (da rastlinice zaščitimo pred nizkimi temperaturami zraka) sejemo nekatere vrtnine: špinačo, pastinak, bob, črni koren, lahko pa poskusimo tudi z redkvico in zgodnjim grahom. Med vrste boba posejemo špinačo in redkvico. V ogrevanem prostoru sejemo rano cvetačo in rano zelje, zgodnji korenček, zeleno, redkvico, zgodnjo solato, paradižnik, paprike, jajčevec. Koncem meseca imamo pripravljeno tudi toplo gredo, kamor prav tako posejemo zgoraj naštete vrtnine. V gredice pa lahko damo tudi v zabojčkih vzgojene sadike solate in vmes redkvico.

Za zgodnejši pridelek lahko v februarju že nakaljujemo rani krompir. Damo ga v plitve zabojčke v prostor na svetlo mesto in na temperaturo 12-15ºC. Tisti del gomolja, kjer je največ očesc, obrnemo navzgor.

 

Sadni vrt

 

V toplejših dneh že pričenjamo z obrezovanjem sadnega drevja, kateremu razredčimo pregoste krošnje ter odstranimo suhe in bolne dele. Še prej pa preglejmo in si pripravimo orodje za obrezovanje. Nepogrešljive so vsekakor škarje, pozabiti pa ne smemo tudi na žago za debelejše veje in škarje z dolgo vrvico in palico za krošnje višjih dreves. Mesto, kjer smo odrezali debelejše veje zamažemo s cepilno smolo, prav tako pa zamažemo tudi ranjena mesta, ki jih je na drevju pustil mraz. S tem preprečimo vdor in okužbe s škodljivimi mikroorganizmi.

Ob koncu meseca opravimo predspomladansko škropljenje proti boleznim in škodljivcem, seveda če se je že nekoliko otoplilo. Proti boleznim uporabimo bakrove pripravke. Proti škodljivcem škropimo, ko se napnejo prvi brsti, še bolje pa, ko so brsti v fazi mišjega ušesa. O ustreznih sredstvih in njihovi uporabi nam bodo svetovali v kmetijski apoteki. Breskve in nektarine škropimo proti breskovi kodravosti.

V tem mesecu lahko tudi že pripravimo sadilne jame za drevnino, ki jo bomo sadili spomladi.

 

Okrasni vrt

 

Od enoletnic lahko na toplem v zabojčke posejemo kitajski nagelj, lobelijo, zajčke, petelinov greben, glavinec, dalije, okrasni tobak, petunije, kadulje. Izberemo tudi poleti cvetoče čebulnice, ki jih bomo sadili od marca dalje: gladiole cvetijo od aprila do septembra, dalije cvetijo od avgusta do oktobra, orjaški luk cveti že maja, modri luk in zvezdastoobli luk bosta cvetela v juniju, gomoljne begonije cvetijo od junija do oktobra, lilije bodo cvetele od aprila do septembra ...

 

Vir: Andreja Tomšič, http://www.kalia.si/

 

Objavljeno v Vrtnarjenje