Priprava vrta na zimo

sreda, 21 oktober 2015 14:59
November je čas, ko se postopoma umirja vse življenje v naravi. Je čas, ko potrebuje vsaka rastlina, žival in človek postopno umirjanje od vseh mogočih ekstremnih dogodkov leta. Vse stopa vase, v nedrja zemlje, v naša srca, v središče naših življenj. Koraki so postopni, najsi bo na zunaj ali navznoter. Mati Zemlja potrebuje umiritev v prvotnem in prenesenem pomenu, potrebuje počitek in uglasitev s sabo! Sleherni košček zemlje potrebuje to harmonijo življenja! Tudi zaplata našega večjega ali manjšega vrta!

 

 

 

 

Spravljanje in shranjevanje pridelkov

Za shranjevanje in spravilo vrtnih pridelkov uporabljamo več načinov:

1. Kar je mogoče (brez škode glede na podnebje) pustimo na vrtnih gredah – ohrovt, brstični ohrovt, por, zelena, korenje, zimski radič, rdeči radič, motovilec, razne dišavnice in zelišča,
razen rožmarina, lovora in roženkravta – zadnje tri spravimo v svetel nezakurjen prostor, kjer ne zmrzuje.
2. Pridelke spravimo pred mrazom v primerno klet (sadje, krompir..) ali v pripravljeni rastlinjak, zimski vrt, toplo gredo; lahko jih zunaj zakopljemo v zemljo in zasujemo
(zasipnice), zakopljemo v vlažno mivko ali pesek, klimatski zaboj, kjer je temperatura med +1 do +4 stopinje Celzija ter zračna vlaga od 75 do 90 odstotkov.
V zemljo, mivko ali v pesek se zakopljejo korenaste vrste pridelkov kot so korenje, rdeča pesa, repa, koleraba, črna redkev.
3. Pridelke globoko zamrznemo v zamrzovalni skrinji ali omari (grah, fižol, brokoli, nekatera zelišča, cvetača, ribez, maline…).
4. Pridelke posušimo (česen, čebula, stročnice, peške bučk,sadje, dišavnice in druga zelišča).
5. Pridelke kisamo (zelje, repa…). Kisanje je nadgradnja oz. dvig kvalitete pridelka.
6. Pridelke vkuhamo in steriliziramo.
7. Posebni pridelki so semena, ki smo jih pridelali med letom. Zimski čas je primeren, da zbrana posušena semena prečistimo, selekcioniramo ter shranimo v čiste, temne in zaprte posode. Prostor shranjevanja semen naj bo suh in hladen. Vsa semena označimo z imenom vrste in sorte semena, krajem in letom pridelave ter imenom in priimkom pridelovalca.

Saditev, obrezovanje, presaditev sadnih dreves, raznih grmičkov, uporabnih in okrasnih rastlin

November-listopad je najbolj primeren mesec za saditev in obrezovanje sadnih dreves in grmičkov.
Sadimo tudi vrtnice, žive meje, delimo in presajamo trajnice (cvetja in zelišča). S potaknjenci (okoli 20cm dolgimi vejicami) si lahko razmnožimo ribez, bezeg, lesko, cvetoče grmiče. Vtaknemo jih v
mešanico peska in rahle zemlje v vrtno zavetrno lego. Za pomladansko cvetje sadimo čebulice narcis in tulipanov. Še je čas za saditev zimskega česna in čebule.
Presajamo razna zelišča za sprotno uporabo: peteršilj, drobnjak, majaron, timijan, šetraj, poprovo meto, žajbelj, pelin…

Priprava vrtnih obdelovalnih površin za mrzli del leta

S kompostom oskrbimo grmičke ribeza, malin,… sadnih dreves. Debla sadnih dreves zaščitimo pred mrazom in gozdnimi živalmi z zaščitnim drevesnim apnenim premazom. Debla tudi ovijemo s koruznico ali slamo. S kompostom in zemljo zavarujemo tudi vrtnice vsaj 5 cm nad mestom, kjer so bile oplemenitene. Pred zimskim soncem jih zavarujemo s smrekovimi vejami.

Kompost dobro pokrijemo pred mrazom s slamo ali posušeno travo, da se nadaljuje razgradnja tudi skozi mrzli del leta. Zbiramo organske odpadke, lesni pepel in saje.

Zdaj je tudi čas, da še pred sneženo zastirko (snegom) po potrebi oblikujemo vrtne grede. Jesen je najboljši čas za izdelavo visoke grede.
Vse morebitne gole dele zemlje po potrebi prerahljamo z vilami in zastremo s travo, slamo, ali listjem.

Po potrebi urejamo vrtne poti, senčnico, vodna zajetja, teraso…, da bo vrt prihodnje leto prijetnejši in se bomo radi zadrževali na prostem med zdravim zelenjem.
Lahko vzamemo vzorec zemlje za analizo tal. Kisla tla lahko apnimo.

Sicer pa je pomembno, da izvajamo skozi celo leto različne načine izboljševanja rodovitnih tal.

Tule je nekaj najpomembnejših:

• zeleno gnojenje
• kompostiranje
• zastiranje
• sajenje metuljnic
• sajenje dreves
• apnenje

Poskrbimo za hrano in bivališča pticam.

Sistemi, ki sami skrbijo za kakovost tal

• Vse ostanke od pridelkov vrnite tlom.
• Prekopavanje kar najbolj zmanjšajte.
• Ne hodite po obdelovalni zemlji.
• Skrbite, da bodo tla vse leto pokrivale rastline.
• Vsako nepokrito zaplato zemlje zastrite.
• Prednost dajajte trajnicam, zlasti drevesom.
• Sadite oz. sejte združbe različnih vrst.
• Sejte metuljnice.
• Pomagajte si z zelenim gnojenjem.
• Proti plevelu se ne bojujte s prekopavanjem, ampak dajte prednost pokrivnim rastlinam, ki plevel zadušijo.

Skrb za pridelana semena

Čez leto pridelana semena prečistimo, selekcioniramo ter spravimo v čiste, temne in zaprte posode. Shranjujemo jih v suhih in hladnih prostorih. Vsa semena označimo z vrsto in sorto semena, krajem ter letom pridelave in imenom ter priimkom pridelovalca.

Ureditev vrtnih poslopij, strojev in orodij za zimske razmere

Dobro je, da pospravimo prostore, namenjene za hrambo vrtnih strojev in orodij. Stroje in orodja očistimo, po potrebi popravimo, zaščitimo pred mrazom in kvarjenjem. Vsakemu predmetu določimo
in ohranimo stalni prostor.
Pred mrazom odstranimo vodne črpalke in izpraznimo vode iz vseh zimsko občutljivih zbiralnikov vode, npr.:odprti sodi.
Popravimo ograje, opore za rastline…

Izobraževanje

Uporabnega znanja ni nikoli preveč. Mrzli del leta je kot nalašč, da prebiramo ustrezno literaturo o vrtu, obiskujemo predavanja, tečaje, delavnice, izmenjujemo mnenja.

Načrtovanje

Naredimo setveni in saditveni načrt vrta za prihodnje leto. V kolikor smo začetniki in nimamo izdelanega načrta vrta ali želimo načrt dopolniti, to naredimo. Ne glede kakšen vrt želimo imeti, je dobro, da upoštevamo pri načrtovanju določena načela, ki vsebujejo sestavine za celostno podobo bivanja tudi na vrtu ( nastajanje gozdnega vrta, vnos različnih vodnih elementov, pridobivanje električne energije s pomočjo sonca, domače živali na vrtu, razvedrilni kotički za otroke in odrasle, načrt za čutni vrt…)

Vir: PRIPRAVA VRTA NA ZIMO, Jožica Fabjan, Inštitut za trajnostni razvoj

Objavljeno v Vrtnarjenje
V mokrih obdobjih letošnje pomladi se je pokazalo, da utegnejo biti rdeči polži na vrtovih spet velika nadloga. Lansko mokro poletje in mila zima sta bila namreč naklonjena njihovemu zarodu. Ker invazivnost golih vrtnih polžev povečuje vlaga, lahko le upamo na bolj suho poletje. Ukrepi za zmanjševanje njihove populacije so smiselni ne glede na klimo – najuspešnejši bomo, če jih bomo zastavili dolgoročno, kombinirali različne načine in se izognili strupenim pripravkom.

  

 

 

 

Na vrtovih in poljih naredijo največ škode polži brez hišic, v naših krajih veliki rdeči lazar in portugalski lazar, ki se je po Evropi močno razširil v zadnjih 20 letih, najverjet­neje z lončnicami, ki so bile posajene v prst, okuženo z njegovimi jajčeci. Vrsti je po zunanjem videzu skoraj nemogoče ločiti. Zanemarljivo škodo pa povzročajo pri nas polži s hišicami, vinogradniški polž se denimo celo prehranjuje z jajčeci lazarjev.

Odkod naval

Starejši kmetje znajo pripomniti, da lazarji na vrtninah in poljščinah nekdaj niso bili tolikšna nadloga. Imajo prav: njihova množičnost se ni povečala le z vnosom portugalskega lazarja v naše kraje, kjer mu vlažne razmere ustrezajo bolj kot v domovini, spodbujajo jo tudi monokulture in pretirana raba pesticidov, ki izrinjajo in uničujejo njihove naravne sovražnike, ter zanemarjenost neobdelanih zemljišč. Nekdaj so veliko polžev pokončale kokoši, race in gosi, ki so se prosto pasle in pomagale vzdrževati ravnovesje v naravi. Polži imajo tudi koristno ekološko vlogo, saj skupaj z deževniki prispevajo k tvorbi humusa in odstranjujejo različne rast­linske ostanke.

Za boj proti požrešnim lazarjem, ki naredijo največ škode na korenju, kapusnicah, solat­nicah, špinači, fižolu, grahu, celo plodovkah, krompirjevih gomoljih in pesi, je zelo pomembno poznavanje njihovega življenjskega cikla. Njihova skrivališča so vlažna, neobdelana, zapleveljena zemljišča, žive meje, kompostni in travni kupi. Na vrtu imajo posebno radi rastline, ki so pretirano pognojene z dušikom, saj so sočnejše.

Lazarji imajo enoletni življenjski krog, po parjenju začnejo pozno poleti ali zgodaj jeseni odlagati jajčeca, zato je za dolgotrajen rezultat najpomembnejše zatiranje teh. V vlažne špranje v zemlji odložijo do nekaj 100 belih jajčec v kupčke, gnezda, da laže prezimijo. Če pri obdelavi gredic naletimo nanje, jih moramo takoj uničiti. Če jih z orodjem obrnemo na površje zemlje, se bodo v toplem in suhem vremenu kmalu posušila. Drugače pa velja, da poznojesensko prekopavanje zemlje polžjemu zarodu godi. Mladi polži se iz jajčec izvalijo spomladi. Takrat se pogosto sprašujemo, odkod so se vzeli – seveda iz zemlje. Nahajališča malih lazarjev so po izvalitvi precej na kupu, zato se jih takrat splača poiskati in uničiti.

Vrste ukrepov

Najbolje je kombinirati več načinov zatiranja hkrati: pobiranje ob nastavljanju vab in pasti, ki jih privlačijo, biotski način s privabljanjem njihovih naravnih sovražnikov na vrt, ter z mehanskimi ukrepi, s katerimi jim preprečujemo prehod in povzročamo izsuševanje. Z določenimi rastlinami, ki jim smrdijo, jih odvračamo, z drugimi, ki jih privlačijo, pa jih zadržujemo stran od posevka. Naposled so tu še kemična sredstva, na katera večina vrtičkarjev pomisli najprej, saj bi se radi škodljivcev, pogosto brez premisleka o stranskih učinkih, znebili s hitro ofenzivo šele takrat, ko začnejo objedati vrtnine.

V boju s polži moramo vrt seveda najprej očistiti kotičkov, kjer jih bomo težko nadzorovali: porežemo veje grmov, ki se dotikajo tal, pokosimo travo na robovih, kjer se lahko skrijejo čez dan, odstranimo odpadlo listje, odstranimo plevele, pod katerimi se skrivajo. Kompostni kup, ki je vedno dovolj vlažen in privlačen zaradi rastlinskih ostankov, odmaknemo iz bližine gredic. Teh nikoli ne gnojimo z nedozorelim kompostom, saj polže privlači, vedno le s povsem razgrajenim. Polži se radi skrijejo tudi pod rastlinsko zastirko, zato moramo pobrskati tudi pod njo. Poleg tega moramo okolico vrta narediti prijazno za predatorje, ki se radi hranijo s polži, to so krti, ježi, žabe, krastače, močeradi, slepci, belouške, mesojedi hrošči, stonoge. Za velike ljubiteljice polžev veljajo race indijske tekačice, značilne po precej pokončni hoji, resnici na ljubo pa zelo teknejo tudi domačim kokošim, racam in gosem.

Pobiranje in nastavljanje vab

Polži se podnevi zadržujejo v svojih vlažnih skrivališčih, na plano prilezejo šele zvečer, ko se ohladi in pade rosa, zjutraj pa se vrnejo v skrivališča. Vmes lahko pojedo sveže dele rastlin, ki predstavljajo do polovice njihove teže. Do njih se potrudijo tudi deset metrov daleč. Zato je najučinkovitejše pobiranje polžev zvečer in zgodaj zjutraj. Kot vabe jim lahko nastavimo vlažne krpe, kupe pokošene trave, rastlinske ostanke, trohneče deske, pod katere se zavlečejo. Zelo učinkovita je vaba z nerazredčenim pivom, do tretjine ga nalijemo v posodice, ki jih do roba zakopljemo v zemljo. V njem se napojijo in utopijo.

Rastline za odvračanje in privabljanje

Naravna odvračala polžev so pelin, pelinovo ali jukino razpršilo, ki ju naredimo sami, zastirka iz akacijevega lubja, zmulčeno hrastovo listje, origano, teloh, česen, kapucinke, ognjič, kozmeja, grobelnik, grenik (iberis), suhe rože, plavica, spominčica, fuksija, hortenzije, potonike, tulipan, meta, krvomočnica, koromač, praprot, bezeg, preslica in klek. Nekatere lahko uporabimo tudi za zastirko. Po drugi strani pa lazarje zelo privabljajo žametnice (tagetes) in bazilika, ki jim gredo zelo v slast.

Mehanski ukrepi

Mednje uvrščamo predvsem prekrivanje tal z ostrimi snovmi, ki polže motijo. Naredimo lahko vsaj pol metra široke pasove iz žagovine ali hrastove skorje (delujeta do prvega dežja). Še bolje se obnesejo za ped široki in centimeter do tri debeli pasovi iz lesnega pepela, kamene moke ali apnenega dušika, ki polže tudi dehidrirajo. Zaradi te lastnosti jih nekateri zatirajo s kuhinjsko soljo, kar pa zanesljivo ni v prid rastlinam. Tudi gele, s katerimi naredimo okrog vrtnin pregrado proti polžem, uvrščajo ponudniki med mehanska sredstva z dehidracijskimi lastnostmi in v vseh primerih navajajo, da gre za 100-odstotno naravne in biorazgradljive sestavine, vendar sestave, z izjemo določenega odstotka NaCl, kuhinjske soli, ne navajajo.

Vir:http://www.deloindom.si/

Objavljeno v Vrtnarjenje

Decembrska vrtna opravila

torek, 09 december 2014 12:28

December ali gruden je mesec, ko se jesen prevesi v zimo. Dnevi so kratki, noči dolge.

Zrak se ohladi in zemlja počasi zmrzuje. Pade prvi sneg, ki prekrije zemljo in jo zavije v dolg zimski počitek. Takšnim razmeram prilagojena so tudi opravila v vrtu.

Zelenjavni vrt

Kompost dobro prekrijemo, da se razkrajanje nemoteno nadaljuje. Zavarujemo toplo gredo s plastjo komposta, na katerega nasujemo debelo plast listja. Zaščitimo tudi zemljo ob stranicah, vsaj 50 cm stran. Obiramo brstični ohrovt, ki zaradi zmrzali dobi sladek okus. Vrt prelopatimo, a le, če ni pod snegom. Redno preverjamo shranjeno zelenjavo v kleti in odstranjujemo nagnite in drugače poškodovane primerke. Začnemo siliti radič.

Zeliščni vrt

Še zadnja zelišča, ki ne prenašajo zimskih mrazov, prenesemo na prezimno mesto.

Sadovnjak

Po potrebi dognojujemo s fosforjem in kalijem. Dušikovih gnojil ne uporabljamo. Na Primorskem je čas za obrezovanje breskev. V nezmrznjeno zemljo lahko še vedno sadimo. Ko zapade svež sneg, sadovnjak pregledamo, otresemo sneg z vej in popravimo opore. Če opazimo krvavo uš na deblu in vejah, proti njej škropimo. Klet, kjer shranjujemo sadje, redno zračimo. Shranjeno sadje pregledujemo in odstranjujemo nagnite in poškodovane plodove.

Okrasni vrt

Izčrpamo vodo iz samostojno stoječih okrasnih vodometov. V zamrznjen ribnik ne delamo lukenj, da ne poškodujemo dna in po nepotrebnem vznemirjamo ribe in druge živali. Če imamo zračno črpalko, jo izklopimo, da se voda ne meša in dodatno ohlaja. Prebivalci ribnika pozimi porabijo malo kisika, ker mirujejo. Občutljive rastline zaščitimo, če je mogoče, z 10 do 20 cm debelo plastjo listja. Na plavajoče rastline položimo vsaj 5 cm debelo stiroporno ploščo, ki jo zasidramo v dno ribnika (preprečimo, da bi jo veter premikal).

Vrtnice zavarujemo s hlevskim gnojem, zemljo in kompostom, do višine 5 cm nad mestom oplemenitenja. Prekrijemo jih s smrekovimi vejami, da jih zaščitimo pred zimskim soncem. Pred mrazom zavarujemo zimzelene rastline. Če je mesec suh, zimzelene rastline po potrebi zalijemo, ker tudi preko zime oddajajo vodo. Z njih sproti otresamo sveže zapadel sneg. V dneh, ko je temperatura nad 0 stopinjami, lahko obrezujemo živo mejo, ki bo naslednje leto bolj gosta.

Če je vreme primerno za delo, vzdržujemo in gradimo pergole, špalirje in poti.

Poleg zgornjih opravil pred zmrzaljo izpraznimo namakalni sistem. Očistimo orodje, ga popravimo, naoljimo kovinske dele in spravimo na primerno mesto. Če se ukvarjamo z razmnoževanjem rastlin, je sedaj čas, da seme, korenike, koreninske gomolje in čebulice očistimo, uredimo in shranimo. Začnemo razmišljati o morebitnih spremembah v vrtu, ki jih bomo napravili v prihajajočem letu.

Vir: http://www.slonep.net/

Objavljeno v Vrtnarjenje

Vrt v avgustu

ponedeljek, 01 avgust 2016 00:00
Okusni poletni pridelki nam bogatijo jedilnik s svežo  zelenjavo in zgodnjim sadjem. Nekatere zelenjavne gredice so prazne, zato razmislimo, kaj bomo nanje ta mesec posejali, saj neporasla tla hitreje preraste plevel.

Odločimo se lahko za zgodnjo setev zimske zelenjave ali pa posejemo rastline za zeleno gnojenje, ki jih bomo po nekaj tednih pokosili in z njimi naravno obogatili tla.

Zelenjavni vrt

Znane rastline za zeleno gnojenje so facelija, oljna redkev, bela gorjušica, perzijska in aleksandrijska detelja in še nekatere. Z njihovo pomočjo si bodo tla opomogla do naslednje setve vrtnin. Če vrtnin na določeni gredici do pomladi ne mislimo več sejati, "zelenega gnojila" ne kosimo, saj bo zelenje uničila prva jesenska slana.

Če smo se odločili za setev zelenjave, v začetku avgusta še sejemo kitajsko zelje (nagaoka F1), nato pa cel mesec zimsko solato (zimska rjavka, posavka, vegorka, nansen, bistra), ohrovt, blitvo, špinačo, motovilec (žličar, ljubljanski, holandski), pa tudi korenček in redkvico. Koncem meseca pričnemo s sajenjem čebulčka majski srebrnjak.

Občutljive vrtnine, na primer paradižnik, papriko in jajčevec, zavarujemo pred poletnimi nevihtami z zaščitno folijo, saj se poškodovani plodovi hitro okužijo z različnimi boleznimi in gnijejo. Zadnja leta je na voljo tudi posebno "zaščitno pregrinjalo", ki varuje paradižnik pred okužbo s paradižnikovo plesnijo, katera je v vlažnih poletjih še posebej nevarna.

Za zimsko zalogo nabiramo zelišča, ki jih posušimo ali zamrznemo, nekatera pa lahko shranimo tudi v kisu.

Okrasni vrt

Vrtno trato še vedno kosimo nekoliko višje, torej na 4-5 cm, da je ne prizadene suša in morebitne visoke temperature, ki se še lahko pojavijo v avgustu. Pokošene ostanke pustimo na površini ali pa jih damo na kompost. S setvijo in dosejevanjem trave počakajmo do konca meseca, ko bo spet dovolj padavin za normalen vznik in začetno rast.

V drugi polovici meseca začnemo saditi okrasne čebulnice. Med prvimi je cesarski tulipan, ki mnoge vrtove še vedno varuje pred voluharjem. Sadimo v globino okrog 20 cm in na razdaljo 25 cm.

Zdaj je pravi čas tudi za striženje živih meja iz iglavcev. Strižemo jih tako, da se proti vrhu zožujejo, saj na ta način spodaj ne bodo ogolele.

Sadni vrt

Poletje je čas za letno rez sadnega drevja. Pri pečkarjih (jablane, hruške ...) s poletno rezjo zmanjšujemo bujnost rasti, tako da se energija in hranila usmerijo v razvoj plodov. Pri koščičarjih (češnje, višnje, slive ...) pa jo izvajamo namesto spomladanske rezi. Višnjam najprej odstranimo vse poganjke usmerjene v notranjost krošnje in zredčimo vse, kar je pregosto, nato pa krajšamo vse letošnje poganjke na dve tretjini dolžine ter glavne veje na tri četrtine.

Okužbe jablan s krvavo ušjo so najbolj vidne jeseni, ko odpade listje. Takrat opazimo bele vataste kosmiče (kolonije uši) in razjede, podobne rakastim ranam. Če smo imeli s tem težave že lani, preglejmo drevje še ta mesec, da bomo lahko pravočasno ukrepali.

V avgustu režemo tudi maline in robidnice. Po obiranju odrežemo rozge, ki so letos rodile in jih sežgemo ter rezana mesta pokrijemo z zemljo. Na oporno ogrodje privežemo enoletne rozge. Če v septembru pričakujemo bogate pridelke sadja, na pozabimo podpreti obloženih vej.

Vir: http://www.kalia.si/

Objavljeno v Vrtnarjenje

Junijska vrtna opravila

četrtek, 02 junij 2016 00:00

Vrtna opravila v juniju

 

Da bodo balkoni poleti še lepši, rastline zalivajmo in gnojimo z ustreznimi gnojili, odstranjujmo odcvetele cvetove in pregledujmo, da bomo opazili morebitne bolezni in škodljivce ter proti njim pravočasno ukrepali.

Okrasni vrt

Vrtno trato redno in precej pogosto kosimo, tako da jo pri vsaki košnji skrajšamo le za tretjino. Poleti kosimo trato nekoliko višje, kot spomladi, to je na višino štiri do pet centimetrov. Tudi na zalivanje ne pozabimo. Pomembno je dolgotrajno zalivanje v daljših časovnih razmakih, saj bo s tem trava okrepila korenine in tako bolje konkurirala tudi plevelom. Če je junij vlažen, trato še zadnjič pred jesenjo pognojimo.

Listje odcvetelih okrasnih čebulnic pustimo v zemlji dokler ne porumeni, saj se bo v tem času v čebulici nabralo dovolj hranilnih snovi za cvetenje prihodnje leto. Kmalu bodo začele cveteti tudi čebulnice, ki smo jih sadili spomladi, poleg njih pa lahko posadimo še enoletnice, s katerimi se bodo lepo dopolnjevale. Junija sejemo tudi dvoletnice, kot so marjetice, spominčice, pajčolanka...

Zelenjavni vrt

Če v maju nismo utegnili sejati in saditi vsega, kar smo načrtovali, lahko v začetku meseca še posadimo nizki fižol in sladko koruzo. Sejemo tudi korenček, peteršilj, rdečo peso, ohrovt in proti koncu meseca endivijo.

Za boljšo vlažnost tal in tudi za varstvo pred pleveli se poleti poslužujemo zastiranja tal z različnimi organskimi zastirkami, ki jih polagamo na golo površino tal med gredicami in okoli rastlin. Prekrivamo tudi tla okrog grmovnic v okrasnem vrtu in v sadovnjaku, okrog drevesnih kolobarjev. Kot zastirko lahko uporabimo pokošene ostanke trave, slamo ali lubje. V primeru sušnega junija moramo redno zalivati korenček, kolerabico, rdečo peso, redkvice in ostale korenovke, da ne bodo razpokale. Našo pomoč v suši potrebuje tudi ostala zelenjava, predvsem tista, ki cveti, saj z odpadanjem cvetov izgubljamo tudi pridelek.

Sadni vrt

S toploto prihaja v naše sadovnjake vedno več škodljivcev in med bolj nadležne spadata v juniju, poleg uši, tudi jabolčni in slivov zavijač. Posledice njunega delovanja opazimo jeseni, ko z dreves, še posebej pa s tal, pobiramo črviva jabolka in slive. Kdor ne želi uporabljati škropiv, lahko proti tema dvema škodljivcema v krošnje dreves obesi feromonske vabe.

V sadovnjaku so koristne tudi rumene lepljive plošče, ki s svojo živahno rumeno barvo privabljajo različne škodljivce, da se prilepijo nanje. Proti plazečemu mrčesu ovijemo debla dreves z lepljivim trakom.

 

Vir: http://www.kalia.si/, Andreja Tomšič

 

Oglejte si še naš setveni koledar.

 

setveni koledar

Objavljeno v Vrtnarjenje

Februarska vrtna opravila

petek, 09 februar 2018 00:00
Februarski zelenjavni vrtiček si navadno začnemo ustvarjati kar na okenski polici, mnogi pa so z njim pričeli že v januarju. Tiste rastline, ki smo jih posejali januarja, zdaj pikiramo, da stebla ne bi zrasla previsoko.

 

Zelenjavni vrt

 

Če je zemlja dovolj ogreta, lahko na zavetno mesto pod vrtno tkanino (da rastlinice zaščitimo pred nizkimi temperaturami zraka) sejemo nekatere vrtnine: špinačo, pastinak, bob, črni koren, lahko pa poskusimo tudi z redkvico in zgodnjim grahom. Med vrste boba posejemo špinačo in redkvico. V ogrevanem prostoru sejemo rano cvetačo in rano zelje, zgodnji korenček, zeleno, redkvico, zgodnjo solato, paradižnik, paprike, jajčevec. Koncem meseca imamo pripravljeno tudi toplo gredo, kamor prav tako posejemo zgoraj naštete vrtnine. V gredice pa lahko damo tudi v zabojčkih vzgojene sadike solate in vmes redkvico.

Za zgodnejši pridelek lahko v februarju že nakaljujemo rani krompir. Damo ga v plitve zabojčke v prostor na svetlo mesto in na temperaturo 12-15ºC. Tisti del gomolja, kjer je največ očesc, obrnemo navzgor.

 

Sadni vrt

 

V toplejših dneh že pričenjamo z obrezovanjem sadnega drevja, kateremu razredčimo pregoste krošnje ter odstranimo suhe in bolne dele. Še prej pa preglejmo in si pripravimo orodje za obrezovanje. Nepogrešljive so vsekakor škarje, pozabiti pa ne smemo tudi na žago za debelejše veje in škarje z dolgo vrvico in palico za krošnje višjih dreves. Mesto, kjer smo odrezali debelejše veje zamažemo s cepilno smolo, prav tako pa zamažemo tudi ranjena mesta, ki jih je na drevju pustil mraz. S tem preprečimo vdor in okužbe s škodljivimi mikroorganizmi.

Ob koncu meseca opravimo predspomladansko škropljenje proti boleznim in škodljivcem, seveda če se je že nekoliko otoplilo. Proti boleznim uporabimo bakrove pripravke. Proti škodljivcem škropimo, ko se napnejo prvi brsti, še bolje pa, ko so brsti v fazi mišjega ušesa. O ustreznih sredstvih in njihovi uporabi nam bodo svetovali v kmetijski apoteki. Breskve in nektarine škropimo proti breskovi kodravosti.

V tem mesecu lahko tudi že pripravimo sadilne jame za drevnino, ki jo bomo sadili spomladi.

 

Okrasni vrt

 

Od enoletnic lahko na toplem v zabojčke posejemo kitajski nagelj, lobelijo, zajčke, petelinov greben, glavinec, dalije, okrasni tobak, petunije, kadulje. Izberemo tudi poleti cvetoče čebulnice, ki jih bomo sadili od marca dalje: gladiole cvetijo od aprila do septembra, dalije cvetijo od avgusta do oktobra, orjaški luk cveti že maja, modri luk in zvezdastoobli luk bosta cvetela v juniju, gomoljne begonije cvetijo od junija do oktobra, lilije bodo cvetele od aprila do septembra ...

 

Vir: Andreja Tomšič, http://www.kalia.si/

 

Objavljeno v Vrtnarjenje

Poletje na zelenjavnem vrtu

ponedeljek, 24 junij 2013 20:23

Pred nami so vroči poletni dnevi in prihaja čas, ko začnemo pobirati sadove svojega truda.

So pa to tudi meseci, ko moramo za svoje vrtnine še prav posebej poskrbeti, saj v vročini rastline trpijo, so manj odporne in veliko bolj izpostavljene napadom mnogih škodljivcev. Zato jim moramo pomagati z rednim rahljanjem zemlje, zastirko in zalivanjem.
Vendar tudi zalivanje zahteva poznavanje rastlin in njihovega življenja.

1. Zalivati moramo redno, sicer raje sploh ne. Najslabše za rastline je neredno, občasno zalivanje.

2. Zalivamo obilneje v enem obroku, a ne vsak dan. Rastline se morajo za vodo nekoliko potruditi tudi same. Ko iščejo vlago, razvijejo močnejše in globlje korenine, tako pa so sposobne črpati in uporabiti tudi več hranil.

3. Najbolje je zalivati zgodaj zjutraj, ko so rastline in zemlja še hladne. Voda na listih se hitreje posuši in tako je manj možnosti za širjenje glivičnih bolezni. Lahko zalivamo tudi zvečer, vendar moramo uporabiti postano vodo. Zalivamo, ko se rastline ohladijo, še posebej pa pazimo, da ne zalivamo po listih.

4. Vsem vrtninam najbolj ustreza zalivanje s tal, poznano kot kapljični sistem. Za plodovke, ki med vso zelenjavo potrebujejo največ vode, si lahko omislimo domač namakalni sistem. Praznim plastenkam odrežemo dno in jih narobe obrnjene, seveda brez zamaška, zakopljemo globoko v zemljo, med korenine rastlin, nato pa plastenke napolnimo z vodo. Ta bo počasi iztekala do korenin prav toliko, kolikor je korenine potrebujejo.

5. Po dopustu na vrtu velikokrat naletimo na povsem izsušeno zemljo. Takrat moramo zemljo napojiti počasi, postopoma. Najprej zalivamo 15 minut, nato za uro prenehamo. Nato zopet zalivamo, mogoče nekoliko dlje, in spet prenehamo. Šele tretje zalivanje je tisto, ki bo najbolj koristilo rastlinam, saj bo voda ostala ob koreninah, kjer jo potrebujejo.

Velikokrat ne vemo, katere rastline naj zalivamo, katere pa se dobro znajdejo tudi brez vode. Prav gotovo je zalivanje zelo pomembno po vsaki setvi, saj mora imeti seme dovolj vlage, da lahko vzkali. Tudi kalečim rastlinicam nikoli ne sme zmanjkati vlage, ker jih, če se zemlja okoli njih izsuši, lažje ožge sonce ali jih tudi popolnoma uniči. Prav tako je nujno zalivati na novo posajene rastline. V hujši suši najprej zalijemo jamico, ki jo izkopljemo za sadiko, rastlino posadimo in nato še enkrat zalijemo. Zalivamo redno, vse dokler se ne pokažejo znaki nove rasti.

Plodovke (paradižnik, papriko in jajčevec) zalivamo redno in obilno, dokler traja suša, kajti ob nerednem zalivanju lahko začnejo plodovi pokati. Prav tako jih ne smemo zalivati po listih, da se ne razvijejo glivične bolezni. Kumare, bučke, lubenice in melone zalivamo redkeje, a takrat z večjimi količinami vode. Tudi one ne marajo zalivanja po listih.

Solatnice zalivamo ves čas rasti. Če jih bomo že od malega zalivali tudi po listih, jim tako zalivanje tudi kasneje ne bo škodilo, še posebej, če to počnemo zjutraj. Zvečer jih po listih ne zalivamo ali pa uporabimo le postano, segreto vodo. Korenovke zalivamo le toliko časa, dokler jim še rastejo listi. Pozneje zalivanje ni več potrebno. Kapusnice potrebujejo našo pomoč le ob presajanju, pozneje pa ob oblikovanju glave, rože ali nadzemnega gomolja. Stročnice nujno potrebujejo dovolj vlage med cvetenjem in razvijanjem plodov. Če v tem času ne dobijo dovolj vode, se jim stroki sploh ne razvijejo ali pa so prazni. Samo v sušni pomladi moramo zalivati tudi čebulnice, sicer čebula, česen in drugi njuni sorodniki dodatnega zalivanja ne potrebujejo.

Po vsakem dežju tla okoli rastlin prerahljamo in s tem za krajši čas prekinemo izhlapevanje vode. Hkrati omogočimo koreninam dostop do zraka, da se lepše in uspešneje razvijajo, obenem pa zrak dobijo tudi drobni organizmi v tleh, ki pridno »pridelujejo« hrano za naše rastline. Vsako rahljanje je zato tudi nekakšno dognojevanje rastlin.

Nujno je, da vse setve na prostem ob rednem oskrbovanju z vodo v poletnih mesecih tudi zasenčimo. Senčenje ne pomeni, da posevek pokrijemo z zaščitno kopreno, ki jo sproti vlažimo. Kopreno sicer lahko uporabimo, vendar jo moramo dvigniti vsaj 30 cm od tal, in to tako, da pod njo lahko kroži zrak. Torej je ne zakopljemo v zemljo, temveč v zemljo zapičimo vsaj štiri, po potrebi pa tudi več količkov, na katere navežemo senčilo. Uporabimo lahko tudi redko mrežasto tkanino ali pa izkoristimo senco večjih rastlin in okoli njih posadimo rastline, ki ne ljubijo močnih sončnih žarkov. Tako ob visok fižol posadimo kolerabico, cvetačo, brokoli in poletne solate. Za poletje so bolj primerne sorte unicum, dalmatinska ledenka in great lakes. Ljubljansko ledenko in ledo moramo porezati hitro, da ne uideta v cvet. Če smo sadili paradižnik v primernem razmiku, je med rastlinami dovolj prostora za solato. Primerna soseda zanjo je tudi sladka koruza.

Tudi endivija in radič sta solatnici. Sejemo ju šele takrat, ko se dan prične krajšati, to je v drugi polovici junija in začetku julija. Majske setve nam rade poženejo v cvet. Namesto da hitimo v maju, sejemo raje več sort endivije: (zgodnje) eskariol rumeno in dečkovo glavo, (srednje pozno) malan in (pozno) eskariol zeleno. Tako v vročini kot v jesenski vlagi se najbolje obnese kodrolistna endivija pankalijerka.

Ne pozabite, da majhne rastline do jeseni razvijejo velike rozete, zato mora biti med njimi vsaj 35 cm razdalje, ker jih bodo sicer, če bo jesen vlažna, uničile glivične bolezni. Vmesni prostor medtem lahko izkoristimo za pridelek kolerabice.

Julija sejemo radiče, tako glavnate, kot tiste, ki bodo prezimili. Med prve sodijo rdeči palla rosa in averto, zeleni z okroglimi glavami palla bianca ter »štrucarja« pan di zucchero in milanski. Zelo zanimivi so anivip, monivip in castelfranco. Zgodnje setve oblikujejo lepe glave že v jeseni, poznejše setve pa prezimijo in jih porežemo spomladi. Nikar ne zamenjajmo teh radičev z prezimnimi, ki naredijo rozete ali glave šele spomladi. Verjetno izmed njih najbolj poznamo verono, vendar so enako primerni tudi tržaški solatnik, katalonski radič, treviški, na Primorskem in Goriškem pa se obnesejo tudi nekatere domače sorte.

Vir: http://www.rozeinvrt.si

Objavljeno v Vrtnarjenje

Solata na vašem vrtu

petek, 27 februar 2015 00:00

Ko se tla ogrejejo na 5 stopinj Celzija, je čas, da pričnemo z direktno setvijo vrtnin na našem vrtu.

 

Ko vidimo, da se je zemlja v kraju v naši bližnji okolici ogrela na 5 oC, že lahko sejemo. Ob solati pri teh temperaturah uspešno kalijo še grah, bob in redkvica. Zraven temperature zemlje je pomembno tudi, da zemlja ni mokra. Obdelujemo gredice in sejemo, šele ko se zemlja ne oprijema več naše obutve in orodja. V nasprotnem primeru delamo našim rastlinam veliko škode. Zelo pomembno je tudi, da za prve setve v hladno zemljo izberemo sveže seme. Seme je namreč rastlinica v malem, živo bitje, ki živi in diha ves čas. Zato s staranjem tudi izgublja energijo. Če se nekoliko manjši energiji pridruži še hladna in mrzla zemlja, potem se bomo kaj kmalu jezili, ker seme ni kalilo. Tudi izbira sort je pomembna. Solata je rastlina, ki je zelo občutljiva na dolžino dneva. Nekatere sorte poženejo v cvet v dolgem dnevu, druge pa dolžina dneva ne moti preveč. Zaradi tega je poznavanje sort zelo pomembno.

majska-kraljica

In če že govorimo o solati: solata po tem ko smo jo pobrali en ostane dolgo, zato jo raje sejte na majhne površine. 10 semen posejte vsaka dva tedna ali tedensko. Semena lahko posejete v grede ali še bolje v setvene pladnje. Seme običajno kali kali v zemlji, ki ima od 5 pa do 21 stopinj celzija. Semena rastejo hitro in so na presaditev pripravljena v 3 tednih.

Najboljše sorte solat pri nas so:

  • Buttercrunch - maslenka, zanesljiva odporna na vročino z masleno strukturo.
  • Lakeland - krhkolistna solata z velikimi polnimi izrazito zelenimi glavami.
  • Lollo bionda - prostolistna solata z nagubanimi robovi, svetlo zelene barve, ki raste dolgo časa.
  • Red sails - prostolistna sorta primerna za vroče pogoje z nagubanimi rdečkastimi zunanjimi listi.
  • Rogue D Hiver - okrogli rdečkastobronasti listi, primerna za obiranje mladih listov z masleno strukturo, dobro prenaša tako mraz kot vročino.
  • Salad bowl - nagubana globoko zarezana solata, ki ne semeni in je sladkasta.

berivka

Slovenske sorte, domače, avtohtone ali udomačene sorte so skromne solate. Preveč gnojenja jim vedno škodi, zato jih raje sadimo na gredice, ki niso bile neposredno gnojene s hlevskim gnojem.
Med avtohtone Slovenske solate štejemo:


  • Ljubljanska ledenka

  • Leda

  • Bistra
  • 
Atrakcija

  • Majska kraljica

  • Dalmatinska ledenka

  • Unicum
  • 
Great lakes

  • Posavka

  • Vegorka
  • Berivka


To je zgolj nekaj predstavnic, seveda jih je veliko več in če bi bili pametni bi semena shranjevali, kot to počno NIzozemci, ki imajo trenutno največjo semensko banko na svetu - shranjujejo pa semena, ki niso gensko obdelana. Mogoče bodo nekoč z njimi lahko rešili svet...?

Vir: http://druzina.enaa.com

Objavljeno v Vrtnarjenje

Grmovnice - Pušpanj (Buxus)

nedelja, 28 april 2013 09:05

Vedno zelen košat grm nižje rasti, v višino zraste do pol metra.

puspan-na-vrtuJe rastlina, primerna za cvetlične gredice, še bolj pa za žive meje. Če take meje, visoke tudi do enega metra, redno obrezujemo (poleti), lahko uspevajo celo več desetletij ali celo stoletij. Odlikujejo ga čvrsta rast in majhni usnjati zimzeleni listi, ki so gosto razporejeni po vejicah. Cvetovi so komaj opazni in okrasno niso pomembni.

Rastni pogoji: Rastline dobro prenašajo zimski mraz in pozebe. Za uspevanje potrebujejo sončno ali delno senčno rastišče, najbolj uspevajo v ilovnati in dobro odcedni zemlji, raste pa v vseh vrstah tal, če le niso prepojena z vodo.

Oskrba rastline: Zanemarjene odrasle grmičke pomlajujemo med zimo in pomladjo tako, da debelca požagamo pol do meter nad tlemi, pognojimo s kompostom in zalijemo. Pušana ne okopavamo, ker tega zaradi izrazito plitvih korenin ne prenese.

Sortiment: Na voljo so različne sorte navadnega pušpana (Buxus sempervirens). Za nizke žive meje je primernejša 'Suffruticosa', ki je pritlikave in zelo zbite rasti. Obrezujemo ga lahko na vsega 15 cm višine. Za sorto 'Rotundifolia' so značilni širši listi in zelo hitra rast. Zelo prikupna je sorta ' Elegantissima', pri kateri so listi obdani z neenakomerno širokim belo rumenim robom. Raste počasi in gosto. Najbolj mu ustreza polsenca.

Poleg navadnega gojimo tudi japonski pušpan (Buxus microphylla). Je manj dovzeten za napade škodljivcev in bolezni ter bolj prilagodljiv od navadnega pušpana. Za razliko od navadnega pušpana so njegovi podolgovati listi najširši v zgornji polovici.

LEGA - za sonce, za senco, za mešane lege
VELIKOST - za majhen vrt
LISTI - listavci
TIP - grmovnice
ZALIVANJE - malo vode, srednje veliko vode
VRSTA TAL - ilovnata, nezahtevna

Objavljeno v Grmovnice

Spomladanska resa je močno razvejen, do 30 cm visok, vednozeleni, po­legli grmiček s pokončnimi, lahko lomljivimi in golimi 4-robimi poganjki.

spomladanska-resa1Navadno v obliki gostih sklenjenih grmičkov porašča večje površine. Listi so enostavni, igličasti, 5-10 mm dolgi in do 1 mm široki, zašiljeni in rastejo v vretencih po 3-4. Listni rob je spodvihan, na spodnji strani lista je na sredini bela črta. Cvetovi so dvospolni in združeni v dvojna grozdasta so­cvetja. So rožnati do rdeči, le redko beli, čaša je obarvana, do dna 4-delna in krajša od venca. Venec je valjast in na koncu zašiljen, do 6 mm širok, prašniki so rjavordeči in daljši od venca. Plod je 1-2 mm dolga, okrogla ali valjasta mnogosemenska glavica, ki se odpre na 4 dele. Vsebuje drobna rjava semena.

Cvetenje

Enodomna in žužko­cvetna vrsta. Cvetovi so polno razviti že jeseni, zacvetijo pa zgodaj spomladi, navadno med januarjem in marcem.

Rastišče

Dobro raste predvsem na bazičnih tleh na dolo­mitu in apnencu, čeprav jo večkrat najdemo tudi na nekarbonatni pod­lagi. Ustrezajo ji svetle in tople lege, dobro ra­ste tudi rahlo zasenčena v spodnji plasti redkih borovih gozdov. Kot pio­nirska vrsta zelo na gosto porašča revna tla. Mraz prenaša dobro, čeprav v brezsnežnih zimah lah­ko tudi pozebe. V hlad­nih, senčnih legah tvori surovi humus. Dobro prenaša mestno okolje, slabo pa sol in zbita tla.

Razširjenost

Naravno je razširjena v Alpah in v južnem delu srednje Evrope, na jugu sega do Španije, srednje Italije in čez Balkanski polotok vse do Makedoni­je. V Sloveniji avtohtono raste od nižine do alpinskega pasu po gozdovih, kamnitih tratah in ruševjih, največkrat na karbonatni podlagi.

Uporaba

Kot pionirska vrsta z dobro razvitim koreninskim sistemom utrjuje tla na strmih skeletnih apnenčastih in dolomitnih pobočjih, pogosto v varoval­nih borovih gozdovih. Po drugi strani lahko otežuje ali preprečuje naravno pomlajevanje, na suhih rastiščih pa povečuje nevarnost gozdnih požarov. Spomladanska resa je medovita vrsta, pašo pa ponuja zgodaj spomladi. S svojim cvetenjem močno poživlja naravno okolje, zelo uporabna in pri­ljubljena pa je tudi kot okrasna vrsta v skalnjakih, zlasti lepo učinkuje v t. i. resarijih. Še zlasti primerna je kot pokrovna rastlina. Znanih je veliko sort, ki se razlikujejo predvsem po barvi cvetov. Ti so lahko rdeči, rožnati, vijolični, beli, modrikasti, škrlatni in drugih barv. Reso negujemo z vsako­letnim rahlim obrezovanjem po cvetenju, s čimer ohranjamo želeno obliko in spodbujamo razraščanje in košatost krošnje. Gojene sorte razmnožuje­mo predvsem s potaknjenci. V rodu Erica je kar 500-550 vrst, večinoma rastejo v južni Afriki in po af­riških gorovjih, nekaj tudi v južni in srednji Evropi. V Sloveniji je avto­htona ena vrsta. V Sredozemlju, nam najbližje že na Hrvaškem, je močno razširjena tudi do 5 m visoka drevesasta resa (Erica arborea L.) z drobnimi belimi cvetovi.

Objavljeno v Grmovnice