Priprava vrta na zimo

sreda, 21 oktober 2015 14:59
November je čas, ko se postopoma umirja vse življenje v naravi. Je čas, ko potrebuje vsaka rastlina, žival in človek postopno umirjanje od vseh mogočih ekstremnih dogodkov leta. Vse stopa vase, v nedrja zemlje, v naša srca, v središče naših življenj. Koraki so postopni, najsi bo na zunaj ali navznoter. Mati Zemlja potrebuje umiritev v prvotnem in prenesenem pomenu, potrebuje počitek in uglasitev s sabo! Sleherni košček zemlje potrebuje to harmonijo življenja! Tudi zaplata našega večjega ali manjšega vrta!

 

 

 

 

Spravljanje in shranjevanje pridelkov

Za shranjevanje in spravilo vrtnih pridelkov uporabljamo več načinov:

1. Kar je mogoče (brez škode glede na podnebje) pustimo na vrtnih gredah – ohrovt, brstični ohrovt, por, zelena, korenje, zimski radič, rdeči radič, motovilec, razne dišavnice in zelišča,
razen rožmarina, lovora in roženkravta – zadnje tri spravimo v svetel nezakurjen prostor, kjer ne zmrzuje.
2. Pridelke spravimo pred mrazom v primerno klet (sadje, krompir..) ali v pripravljeni rastlinjak, zimski vrt, toplo gredo; lahko jih zunaj zakopljemo v zemljo in zasujemo
(zasipnice), zakopljemo v vlažno mivko ali pesek, klimatski zaboj, kjer je temperatura med +1 do +4 stopinje Celzija ter zračna vlaga od 75 do 90 odstotkov.
V zemljo, mivko ali v pesek se zakopljejo korenaste vrste pridelkov kot so korenje, rdeča pesa, repa, koleraba, črna redkev.
3. Pridelke globoko zamrznemo v zamrzovalni skrinji ali omari (grah, fižol, brokoli, nekatera zelišča, cvetača, ribez, maline…).
4. Pridelke posušimo (česen, čebula, stročnice, peške bučk,sadje, dišavnice in druga zelišča).
5. Pridelke kisamo (zelje, repa…). Kisanje je nadgradnja oz. dvig kvalitete pridelka.
6. Pridelke vkuhamo in steriliziramo.
7. Posebni pridelki so semena, ki smo jih pridelali med letom. Zimski čas je primeren, da zbrana posušena semena prečistimo, selekcioniramo ter shranimo v čiste, temne in zaprte posode. Prostor shranjevanja semen naj bo suh in hladen. Vsa semena označimo z imenom vrste in sorte semena, krajem in letom pridelave ter imenom in priimkom pridelovalca.

Saditev, obrezovanje, presaditev sadnih dreves, raznih grmičkov, uporabnih in okrasnih rastlin

November-listopad je najbolj primeren mesec za saditev in obrezovanje sadnih dreves in grmičkov.
Sadimo tudi vrtnice, žive meje, delimo in presajamo trajnice (cvetja in zelišča). S potaknjenci (okoli 20cm dolgimi vejicami) si lahko razmnožimo ribez, bezeg, lesko, cvetoče grmiče. Vtaknemo jih v
mešanico peska in rahle zemlje v vrtno zavetrno lego. Za pomladansko cvetje sadimo čebulice narcis in tulipanov. Še je čas za saditev zimskega česna in čebule.
Presajamo razna zelišča za sprotno uporabo: peteršilj, drobnjak, majaron, timijan, šetraj, poprovo meto, žajbelj, pelin…

Priprava vrtnih obdelovalnih površin za mrzli del leta

S kompostom oskrbimo grmičke ribeza, malin,… sadnih dreves. Debla sadnih dreves zaščitimo pred mrazom in gozdnimi živalmi z zaščitnim drevesnim apnenim premazom. Debla tudi ovijemo s koruznico ali slamo. S kompostom in zemljo zavarujemo tudi vrtnice vsaj 5 cm nad mestom, kjer so bile oplemenitene. Pred zimskim soncem jih zavarujemo s smrekovimi vejami.

Kompost dobro pokrijemo pred mrazom s slamo ali posušeno travo, da se nadaljuje razgradnja tudi skozi mrzli del leta. Zbiramo organske odpadke, lesni pepel in saje.

Zdaj je tudi čas, da še pred sneženo zastirko (snegom) po potrebi oblikujemo vrtne grede. Jesen je najboljši čas za izdelavo visoke grede.
Vse morebitne gole dele zemlje po potrebi prerahljamo z vilami in zastremo s travo, slamo, ali listjem.

Po potrebi urejamo vrtne poti, senčnico, vodna zajetja, teraso…, da bo vrt prihodnje leto prijetnejši in se bomo radi zadrževali na prostem med zdravim zelenjem.
Lahko vzamemo vzorec zemlje za analizo tal. Kisla tla lahko apnimo.

Sicer pa je pomembno, da izvajamo skozi celo leto različne načine izboljševanja rodovitnih tal.

Tule je nekaj najpomembnejših:

• zeleno gnojenje
• kompostiranje
• zastiranje
• sajenje metuljnic
• sajenje dreves
• apnenje

Poskrbimo za hrano in bivališča pticam.

Sistemi, ki sami skrbijo za kakovost tal

• Vse ostanke od pridelkov vrnite tlom.
• Prekopavanje kar najbolj zmanjšajte.
• Ne hodite po obdelovalni zemlji.
• Skrbite, da bodo tla vse leto pokrivale rastline.
• Vsako nepokrito zaplato zemlje zastrite.
• Prednost dajajte trajnicam, zlasti drevesom.
• Sadite oz. sejte združbe različnih vrst.
• Sejte metuljnice.
• Pomagajte si z zelenim gnojenjem.
• Proti plevelu se ne bojujte s prekopavanjem, ampak dajte prednost pokrivnim rastlinam, ki plevel zadušijo.

Skrb za pridelana semena

Čez leto pridelana semena prečistimo, selekcioniramo ter spravimo v čiste, temne in zaprte posode. Shranjujemo jih v suhih in hladnih prostorih. Vsa semena označimo z vrsto in sorto semena, krajem ter letom pridelave in imenom ter priimkom pridelovalca.

Ureditev vrtnih poslopij, strojev in orodij za zimske razmere

Dobro je, da pospravimo prostore, namenjene za hrambo vrtnih strojev in orodij. Stroje in orodja očistimo, po potrebi popravimo, zaščitimo pred mrazom in kvarjenjem. Vsakemu predmetu določimo
in ohranimo stalni prostor.
Pred mrazom odstranimo vodne črpalke in izpraznimo vode iz vseh zimsko občutljivih zbiralnikov vode, npr.:odprti sodi.
Popravimo ograje, opore za rastline…

Izobraževanje

Uporabnega znanja ni nikoli preveč. Mrzli del leta je kot nalašč, da prebiramo ustrezno literaturo o vrtu, obiskujemo predavanja, tečaje, delavnice, izmenjujemo mnenja.

Načrtovanje

Naredimo setveni in saditveni načrt vrta za prihodnje leto. V kolikor smo začetniki in nimamo izdelanega načrta vrta ali želimo načrt dopolniti, to naredimo. Ne glede kakšen vrt želimo imeti, je dobro, da upoštevamo pri načrtovanju določena načela, ki vsebujejo sestavine za celostno podobo bivanja tudi na vrtu ( nastajanje gozdnega vrta, vnos različnih vodnih elementov, pridobivanje električne energije s pomočjo sonca, domače živali na vrtu, razvedrilni kotički za otroke in odrasle, načrt za čutni vrt…)

Vir: PRIPRAVA VRTA NA ZIMO, Jožica Fabjan, Inštitut za trajnostni razvoj

Objavljeno v Vrtnarjenje

Prvi dan jeseni

sreda, 23 september 2015 08:40
Po temperaturah sodeč in tudi, če pogledamo skozi okno bi rekli, da je jesen tukaj. Najbrž bo glede na klimatsko stanje to tudi res, vendar koledarsko gledano pa je 23. september dan, ko se tudi uradno poslovimo od poletja in počasi zajadramo zimi naproti. Tako jesen kot tudi pomald si največkrat predstavljamo kot nekakšen prehod iz poletja v zimo oz. obratno in prav zaradi tega je to najlepši letni čas za marsikoga.

 

To je čas, ko se nam narava pokaže v vsem svojem blišču in barvah.  V vinorodnih pokrainah je to tudi čas trgatev, čas druženja, kostanjevih piknikov in izletov v naravo. Po drugi strani pa je to tudi čas številnih prehladov in smrkavih nosov, sploh če je prehod iz poletja v jesen dokaj “drastičen”. Tukaj mislim predvsem na velika temperaturna nihanja iz dneva v dan, ki smo jim priča tudi letos.

 

Ampak ponavadi se ob lepem jesenskem dnevu tudi prehlad hitro pozabi in se enostavno uživa v “blišču” jesenskega dne. Letos nas prvi jesenski dan ni tako pozitivno presenetil z lepim vremenom, je pa mogoče to napoved, da bo tudi zima kaj hitro tukaj.

Iz asteorološkega vidika gledano nastopi 1. jesenski dan na jesensko enakonočje. To je dan, ko sta noč in dan enako dolga. Pobudo pa začne počasi a vztrajno prevzemati noč, kar najbolj občutimo, ko pridemo domov iz šole oz. službe in je zunaj že tema.

Za na konec, naj vsem še zaželimo en lep 1. jesenski dan v letu 2015.

Vir: http://zelenik.net/

 

Objavljeno v Novice

Septembra na vrtu

četrtek, 01 september 2016 09:25

September je najbolj aktivni mesec na vrtu. Zdaj pobiramo kar smo sadili, potrebujemo pa tudi kakšen nasvet ali idejo.

Jesenske barve že počasi prihajajo v naše okolje, sem in tja že vidimo rdeče listje, odpadle cvetove, sonce ni več iste barve, kot poleti in narava se umirja. A September je najbolj aktiven mesec za vse vrtičkarje in ponosne lastnike vrtov. Septembra v vrtu se lahko posotri sledeče:

 

 

 

  • Izkopljite drobnjak, peteršilj in druga zelišča, občutljiva na pozebo, in jih prestavite v lonček, ki ga lahko daste v kuhinjo. Tako boste imeli čudovita in sveža zelišča vso zimo na dosegu rok.
  • Prazne grede lahko sedaj prekopljete. Ob koncu tega meseca lahko uporabite sveže in delno razkrojeno organsko gnojilo.
  • Začnite sejati zelenjavo, ki bo prezimila na vrtu.
  • Konec septembra posadite prezimno čebulo.
  • Presadite spomladansko zelje na grede. Po potrebi za prekrijte s flisom.
  • Izkopljite krompir in ga pred skladiščenjem pustite, da se posuši na zraku (2-3 ure).
  • Redno pobirajte fižol, kumare in paradižnik, da spodbudite dodaten pridelek.
  • Poberite buče. Preden jih vskladiščite v hladnem in temnem prostoru, jih pustite nekaj časa na soncu, da se jim otrdi koža.
  • Če paradižnik in buče septembra še niso zreli, jih nesite v notranje prostore in počakajte, da dozorijo.
  • Naredite potaknjence rožmarina in po potrebi razdelite dišavnice.

V prvem tednu lahko zasadimo gredo jagod. Zemlji dodamo kompost in jo dobro zalijemo. Tla med jagodami pokrijemo z zastirko, da zmanjšamo izhlapevanje vode. Starim jagodam dodamo kompost. Sadimo rabarbaro, zimski česen, spomladansko zelje. Redno pobiramo pridelek; konec meseca poberemo še zadnji paradižnik, jajčevce, kumare, papriko, buče in fižol. Kjer ostane zemlja prazna, posejemo gorčico ali enoletno deteljo, da bo rahljala in izboljšala tla do pomladi – zeleno gnojenje.

Pa sadje?


  • Že zdaj lahko začnete s sajenjem različnih sadnih dreves. Špalirna drevesa vzdolž vrtnega ali zaščitnega zidu pridejo dobro do izraza tudi na majhnem mestnem vrtu, saj potrebujejo malo prostora.
Pritrdite veje češenj, ki jih gojite ob podpori.
  • Sadna drevesa, ki ostanejo nizka, naj rasejo kot 'vrvica'. Pri tem vzgojite ozke sadne stebre, z dolgo glavno vejo, na kateri je mnogo kratkih stranskih vej (ne smejo biti daljše od 30 centimetrov). Če boste različne sadne vrste posadili z razmikom 50 centimetrov, boste oblikovali okusno in razgibano mejo.
  • Ob južni steni lahko v zmernih klimatskih področjih posadite celo breskve, marelice in grozdje.
  • Obrežite veje sadnih dreves, ki kažejo znake katere koli bolezni. Koščičarje lahko obrezujemo dokler ne odvržejo listja, medtem ko breskve in nektarine raje obrežite spomladi, saj so občutljive na pozebe.

 

In za lepšo pomlad?


Septembra lahko sadimo vse trajnice, če naš okrasni vrt ograjuje živa meja, pa jo obrežimo. Konec meseca posadimo čebulnice, ki nas bodo s svojimi cvetovi prve razveseljevale spomladi. V travo, pod grmičevje ali ob živo mejo tako posadimo čebulice narcis, tulipanov, zvončkov, perunik, hijacint in drugih pomladnih cvetlic. Čeprav je poletne vročin konec pa vseeno presajamo vedno zvečer, ko se ozračje nekoliko ohladi, ali v oblačnem vremenu. Nikoli ne sadimo čez dan, ob sončni pripeki! Če so dnevi po sajenju zares poletno vroči, na novo zasajene rastline senčimo z vejami, starim dežnikom ali platnom, ki ga obesimo čez palice nad rastlinami. Pomaga tudi, če tla okoli rastlin zastremo s posušeno travo ali slamo.

Vir: http://druzina.enaa.com

Objavljeno v Vrtnarjenje

Jesen na vrtu

sreda, 02 november 2016 00:00
Zlata in pa tudi mokra jesen prihaja v naše domove in na vrtove. Ste prepričani, da ste na vrtu postorili prav vse, da bo prihodnje leto še bolj zeleno in rodovitno? Vabimo vas, da še enkrat preletite seznam jesenskih vrtnih opravil in preverite, če morebiti niste na katerega od njih pozabili.

1. Zbiranje listja

Odpadlo listje je v vašem vrtu dragocenejše kot si mislite, iz njega namreč lahko z minimalnim delom ustvarjate čudovit, hranilen kompost. Listje sproti grabite s temu namenjenimi lahkimi grabljami in ga odnašajte na kompostni kup.

Če slednjega nimate, bo namenu ravno tako dobro služil žičnat zaboj oziroma kletka - preprosto jo lahko izdelate iz žičnate mreže za ograje ali kokošnjake in štirih stebričkov. Z vilami kup vsak teden obrnite in premešajte, da ga bo doseglo dovolj zraka.

2. Odstranjevanje odmrlih vej

Odmrle veje so bolj krhke od živih, zato se bodo ob zimski zmrzali, snegu in vetru hitreje zlomile. Ob tem lahko poškodujejo ostanek rastline, ali pa (če gre za večje drevo) celo vaše premoženje. Če imate na vrtu večje drevo s suhimi vejami, za njihovo odstranitev pokličite strokovnjake, manjših pa se lahko lotite sami, s škarjami ali žago.

3. Sajenje grmovnic

Jesen, ko se rastna doba konča, je pravi čas za sajenje in presajanje grmovnic. Skopljite jamo v dvakratnem premeru koreninske osnove in malenkost plitvejšo od višine koreninske osnove.

Namestite korenine grmovnice v kamo in poskrbite, da vrh koreninske osnove ostane na nivoju okoliške zemlje (in ne nižje v sadilni jami). Napolnite jamo z zemljo, zalijte in ko se zemlja posede, dodajte zemljo do vrha koreninske osnove.

Pozor: prsti okoli grma ne tlačite z nogo, prst pa nato zastrite z lesnimi okruški ali lubjem.

4. Zračenje trate

Če se ob močnejšem deževju na vaši trati naredijo luže vode, je čas, da prerahljate zbito zemljo. Tako bodo namreč korenine laže dosegle voda in hranilne snovi.

Za zračenje manjše trate, na primer v atriju, bo dovolj prebadanje z vrtnimi vilami, za večje površine pa si omislite motorni prezračevalnik. Naprava je videti nekako tako kot motorna kosilnica.

Da bi se izognili nakupu, lahko povprašate v vrtnih centrih, saj nekateri ponujajo možnost izposoje.

5. Gnojenje trate

V poznem poletju izdatno gnojenje ni priporočljivo, saj z njim spodbudimo trajnice k razvoju novih listov ob nepravem času. To pa ne velja za trato, saj njene korenine rastejo tudi takrat, ko se temperatura zemlje spusti na okoli 4 stopinje celzija.

Zato je zdaj čas, da svojo trato izdatno nahranite z gnojilom, bogatim fosforjem, ki bo spodbudilo korenine. Posledično bo trata spomladi hitreje ozelenela.

6. Zadnja košnja

Zadnja košnja v zgodnji jeseni naj bo na višini dobrih 3 centimetrov - prenizka košnja ni priporočljiva, saj trata potrebuje bilke za proizvodnjo hrane, če boste travo pustili nepokošeno, pa je več nevarnosti, da se bodo zaradi vlage v njej razvile bolezni. Pokošena trava bo tudi olajšala grabljenje listja, ki se sicer rado zapleta med dolge bilke.

7. Sajenje čebulnic

Če želite, da bi se vaš vrt že zgodaj spomladi odel v pisane barve zvončkov, žafranov, hiacint, tulipanov in narcis, je sedaj pravi čas za sajenje čebulnic. Zasadite jih na grede, ob rob vrta ali pa na naključna mesta po okrasni trati za bolj naraven, neformalen učinek.

8. Porezovanje trajnic

Minimalna skrb za vrt v jesenskem času se bo spomladi obilno poznala na lepih, cvetočih okrasnih gredicah. Jeseni se na vlažnem, odmirajočem zelenju trajnic radi zadržujejo polži in lazarji, ki se v tem času tudi razmnožujejo, zato prosto popoldne ali sončen konec tedna namenite rezanju trajnic.

Porežite listje nad zemljo in s tem zagotovite, da bodo čez zimo okrepile svoje korenine in naslednjo sezono začele z novim zagonom. Vsaka tri leta v jesenskem času poskrbite tudi za deljenje razraščenih trajnic, na primer irisov in lilij.

9. Zastiranje mladih rastlin

Po prvi slani, a preden zemlja pomrzne, okoli mladih rastlin nasujte nekaj centimetrov zastirke - lesnih okruškov, lubja ali slame. To bo mlade, občutljive korenine zavarovalo pred zmrzovanjem in hkrati urabnavalo odtekanje vode in spiranje prsti.

10. Pospravljanje namakalnega sistema in zavarovanje vodnih motivov

Najbrž ni treba posebej poudarjati, da zmrzovanje vode v ceveh lahko povzroči veliko škodo na vašem namakalnem sistemu ali vodnem motivu. Če želite vodo za okras ali zalivanje v vrtu ohraniti tudi prihodnje leto, je zdaj čas, da izpraznite in pospravite cevi, odklopite dotok vode in zavarujte črpalko pred zamrzovanjem.

Pri večjih namakalnih sistemih je priporočljivo vodo iz cevi, če bodo te ostale razpeljane po vrtu tudi pozimi, spihati z zrakom iz kompresorja.

Vir: http://www.dominvrt.si

Objavljeno v Vrtnarjenje