Veste, katera rastlina je živilo in katera zdravilo?

Veste, katera rastlina je živilo in katera zdravilo? Foto: http://www.dominvrt.si/
torek, 15 april 2014 12:20
(0 glasov)

V vsakem domu se najde domača lekarna in v njej tradicionalno zdravilne rastline ali pripravki iz njih, za katere smo prepričani, da delajo čudeže. Kdaj je torej posamezna rastlina uvrščena med hrano in kdaj med zdravila?

 

Kategorije zdravilnih rastlin

 

V Pravilniku o razvrstitvi zdravilnih rastlin najdemo različne kategorije rastlin. Tako so posamezne izmed njih uvrščene med zdravilne rastline, zdravilne rastline, katerih uporaba in prodaja nista dovoljeni, zdravilne rastline, ki se lahko uporabljajo tudi kot živilo in v kategorijo zdravilnih rastlin, ki jim pripisujejo zdravilne učinke in so v prodaji kot zdravila, za katera ni potreben zdravniški recept. Te rastline so v pravilniku dobile tudi svojo oznako, ki vam lahko pomaga pri orientaciji o tem, katera rastlina je zdravilna. V nadaljevanju povzemamo razvrstitev nekaterih izmed njih, celoten seznam pa je na voljo v prilogi Pravilnika o razvrstitvi zdravilnih rastlin.

 

Oznaka H: Zdravilne rastline, ki se lahko uporabljajo tudi kot živilo

 

Izmed rastlin, ki jih zelo pogosto najdemo na naših vrtovih ali jih pogosto uporabljamo pri kuhi ali v domači lekarni, so v to kategorijo med drugimi v pravilnik umestili: čebulo, česen, navadni koper, navadno majnico, navadno kamilico, navadni hren, navadni in vrtni beluš, vrtni ognjič, kumino, pravi kostanj, rimsko in pravo kamilico, pravi žafran, artičoko in navadno korenje.

 

Oznaka Z: Zdravilne rastline v naravni ali predelani obliki, ki jim pripisujejo zdravilne učinke in so v prodaji kot zdravila, za katera ni potreben zdravniški recept

 

Med mnogo drugimi so v tej kategoriji: navadna kutina (brez plodov), prstasti pesjak, ginko, kondurango, vražji krempelj, šentjanževka, navadni brin, močvirski rožmarin, list navadne borovnice, plod peteršilja in trepetlika.

 

Oznaka ZR: Zdravilne rastline, katerih uporaba zahteva zdravniški nadzor in jih je mogoče dobiti le z zdravniškim receptom

 

Za te rastline je značilno, da so njihove učinkovine pri prekoračenih odmerkih zdravju škodljive oziroma imajo možne neželene stranske učinke. Nekatere izmed teh so: vrtni in opijski mak, oleander, podlišček, smrdljivi brin, malabarski oreh, črni teloh, navadni bršljan, vrste nepravega jasmina, šmarnica in vrste slaka.

 

Oznaka ND: Zdravilne rastline (in njihovi izvlečki), katerih uporaba in prodaja nista dovoljeni

 

Izmed rastlin, katerih uporaba in prodaja nista dovoljeni, so se med drugimi znašle: konoplja, dišeča metlika, okrasna bučka kolokinta, jesenski podlesek, navadni pasji jezik, navadna glistovnica, vrste posončnice, japonski zvezdasti janež, strupeni octovec, strupeni ameriški bezeg in kloščevec.

 

In kaj vpliva na razvrstitev rastlin v določeno kategorijo? "Evropska agencija za varno hrano (EFSA) se med drugimi ukvarja z ocenjevanjem učinkov zdravstvenih trditev za tradicionalne zdravilne rastline. Svetovne zdravstvene in druge pristojne organizacije se zavzemajo za oblikovanje normativov za pripravo pripravkov in izvlečkov, saj je danes vse več pozornosti namenjene varnosti in kakovosti sestave pripravkov zdravilnih učinkovin iz zdravilnih rastlin,“ so zapisali na Zvezi za varstvo potrošnikov Slovenije. Kljub tem težnjam veliko držav še nima urejene razvrstitve tradicionalnih zdravilnih rastlin med živila ali zdravila in usklajen seznam v EU šele nastaja. Na podlagi teh razvrstitev, ki jih že imamo ali še nastajajo, boste lahko prepričani, da ima živilo, na katerega embalaži je zapisana zdravstvena trditev, resnično pozitivne učinke na zdravje, ki so bili raziskani. Nekatera živila, ki so že lahko opremljena s podobnimi trditvami, so:

Oljčno olje, ki vsebuje močan antioksidant polifenol hidroksitirosol. Zdravstvena trditev je lahko zapisana le na kakovostnem oljčnem olju, ki vsebuje zadostno količino tega antioksidanta in njegovih derivatov.

Kakav, ki vsebuje antioksidante, ki dokazano ugodno učinkujejo na žilni sistem. Na izdelke, v katerih je veliko kakava, je dovoljeno zapisati trditev, da uživanje izdelka pripomore k normalnemu pretoku krvi.

Žita vsebujejo vlaknine, ki dokazano vplivajo na dobro prebavo in delovanje črevesja. Za tak učinek morajo taka živila vsebovati najmanj 6 gramov ječmenovih ali ovsenih vlaknin v dnevnem obroku ali pa več kot 10 pšeničnih vlaknin.

Orehi vsebujejo maščobne kisline omega 3, ki izboljšajo prožnost žil in s tem ugodno vplivajo na pretok krvi.

Na podlagi ljudskega izročila in dolgoletne prakse nekatere živila delujejo kot zdravilo, vendar bodo le stežka dobila dovoljenja za uporabo znanstvenih trditev. To pa zato, ker so znanstvene raziskave učinkov takih živil na ljudi zelo redke, so še zapisali na ZPS. Za zdravje pa je seveda najbolj koristna raznolika prehrana, ki vsebuje veliko sadja in zelenjave.

Vir: http://www.dominvrt.si/

 

Prijavite se za komentiranje