Če je suša na vrtu

Suša na vrtu Suša na vrtu
petek, 18 julij 2014 00:00
(0 glasov)

Da bi bila ves trud in čas, ki smo ju kljub težkim vremenskim okoliščinam skozi sezono vložili v obdelovanje vrta, poplačana, vam ponujamo nekaj nasvetov, kako se spopadati s sušo in kako se nanjo pripraviti v prihodnji vrtnarski sezoni.

Za nasvete, kako prst zaščititi pred sušo, katere rastline so odporne proti suši in kako namakati že presušene površine, so na Dominvrt.si povprašali Andrejo Tomšič iz Semenarne Ljubljana.

Za zalivanje je najboljša deževnica

Poleg neviht s točo, ki lahko uničijo večino pridelka, poleti največjo težavo vrtnarjem predstavlja suša. Zalivanjem s pitno vodo na nekaterih območjih v Sloveniji ni več dovoljena, saj gre za potratno rabo dragocene pitne vode. Obenem pa voda, ki priteče iz pipe, vsebuje kemične dodatke, ki vrtninam niso najbolj prijazni.

Zato je treba najti druge načine za zalivanje izsušenih tal.

Najboljša rešitev je prav gotovo deževnica. To „ujamemo“, ko se steka iz žlebov ali s strehe hiše. Deževnico zbirajmo v plastične posode, medtem ko kovinske niso primerne. Odveč je strah, da se s streh in žlebov v deževnico pomešajo tudi za zelenjavo in rože škodljive snovi. Vsi morebitni škodljivi delci se bodo namreč v stoječi vodi hitro posedli na dno. Zato ne uporabite vse vode, ampak zadnjih nekaj centimetrov na dnu raje zavrzite.

Namakajmo redkeje in obilneje

Še preden se začnejo najbolj vroči dnevi, rastline zalivamo manj pogosto in takrat bolj obilno, saj bodo tako dobile globlji koreninski sistem, zaradi katerega bodo bolj odporne na sušo. Ali smo zemljo dovolj namočili, ugotovimo tako, da nekaj minut po namakanju z lopato odgrnemo zemljo do globine korenin in pogledamo, ali je zemlja dovolj namočena. Rastline s plitvimi koreninami pa še vedno zalivamo pogosteje.

Površine, ki so se že močno presušile, zalivamo večkrat in počasi. Po vsakem zalivanju rahljamo, da voda prodre čim globlje in ne odteče po površini ali skozi razpoke. Sicer pa vrt zalivamo zgodaj zjutraj ali zvečer, temeljito in dolgotrajno in ne večkrat po malem. Zalivamo po tleh in ne po listih, saj so omočeni listi pogost vir okužb.

Kaj zalivati prednostno?

V zelo sušnih obdobjih, ko grozi pomanjkanje vode, se morajo vrtnarji včasih odločiti, katerim rastlinam bodo dali prednost pri namakanju: prva pridejo na vrsto mlada drevesa, ki lahko zaradi suše odmrejo, medtem ko stara drevesa namakanja ne bodo potrebovala. Nekateri vrtnarji šele potem temeljito zalijejo zelenjavo in trajnice, v njihovo korist pa „žrtvujejo“ enoletnice.

Trata bo verjetno ob pomanjkanju vode prišla na vrsto med zadnjimi, zato poskrbimo, da bo imela globok koreninski sistem, s katerim bo lažje kljubovala suši. To bomo storili tako, da jo bomo prav tako kot zelenjavni in okrasni vrt namakali redkeje in obilneje.Reševanje prsti pred posledicami suše

Reševanje prsti pred posledicami suše

Proti suši so najbolj odporna s humusom bogata tla, ki imajo dovolj organske mase. Tako vežejo nase več vode, hkrati pa so tudi zračna. Na to mislimo že spomladi ob pripravi tal in jim dodajmo kompost.

Konec avgusta pa na prazne gredice posejemo rastline za zeleno gnojenje (oljna redkev, oljna ogrščica), katere jeseni le zakopljemo v tla. Listna masa se do pomladi predela v hranljivo organsko maso.

Znano je tudi, da pred posledicami suše pomaga, če spomladi prekopljemo tla na dvakratno globino. Ker bodo zrahljana globlje, bodo tudi korenine vrtnin rasle bolj globoko in jih bo suša kasneje prizadela.

Zastirke

Tla pred pretirano izsušitvijo varuje zastirka (najbolje jo je polagati junija, preden nastopi huda vročina), s katero prekrijemo gole dele gredic. Prekrivamo na debelino 6 - 8 cm. Za zastirko lahko uporabimo pokošene travne ostanke, ki ne semenijo, slamo, pa tudi okrasno lubje.

Slaba stran zastirke so polži, ki se naselijo pod njo, zato jih moramo redno pobirati. Da bomo hkrati varni pred polži, lahko za zastirko uporabimo tudi gozdno praprot, bezgovo listje ali posušeno belo gorjušico.

Rastline, odporne proti suši

Septembra je čas za setev nove trate in če vaša trata rase na področju, ki ga rada prizadene suša, razmislite o setvi ene od mešanic, primernih za sušna območja in jih je mogoče kupiti v vrtnih centrih. Vedeti pa moramo, da trata iz teh mešanic v hudi suši prav tako porumeni, če je ne zalivamo.

Da bi se drugo leto izognili posušenim vrtninam in cvetju, se že letos odločite, da boste nekatero zelenjavo in okrasne rože zamenjali za take, ki bolje prenašajo vročino in sušo. Od rastlin, ki niso občutljive na sušo, je zanimiva cvetlica portulak, ki ji prav prija bolj suha prst in vroče okolje, saj je na take razmere prilagojena tudi z drobnimi mesnatimi listi, v katerih si dela zalogo vode.

Zelišča

Od zelišč so na sušo odporni origano, timijan, sivka in rožmarin. Vrtnine vse potrebujejo zalivanje, na pomanjkanje vode pa so še najbolj odporni paradižnik, rabarbara, blitva in nizki fižol. Vsekakor so na sušo in ostale vremenske strese bolj odporne zdrave rastline. Zato poskrbimo, da jih ne bodo napadali škodljivci in bolezni, v primeru napada pa pravočasno ukrepajmo (nasvet lahko dobimo v kmetijskih apotekah v vrtnih centrih).

Še ena rešitev

Če se bodo poletne suše ponavljale, razmislimo o tem, da sejemo zelenjavo bolj zgodaj in do poletja že poberemo večino pridelka. Na prazne gredice pa posejemo rastline za zeleno gnojenje (npr. facelijo) z bogato listno maso, ki jih jeseni porežemo, na prekopane gredice pa posejemo zimsko zelenjavo.

Vir: http://www.dominvrt.si

Prijavite se za komentiranje