Motovilec

četrtek, 05 marec 2015 00:00
(0 glasov)

Motovilec so začeli pridelovati v prejšnjem stoletju.

Motovilec ima zaradi visoke vsebnosti vitaminov in mineralov visoko hranilno-fiziološko vrednost. Vsebuje celo več vitaminov in mineralov kot solata. Na isto težo vsebuje vsaj desetkrat več vitamina C kot citrusi, veliko železa, pa še kalcij, magnezij, karotenoide in B-vitaminski kompleks. Korenine in listi vsebujejo tudi eterično baldrijanovo olje, ki deluje pomirjujoče na želodec. Motovilec spodbuja naravno odpornost organizma.

Motovilec

Od sredine avgusta do sredine septembra je čas je za setev motovilca. Motovilec (Valerianella locusta) nam v zimskih mesecih s svojimi zelenimi listi, ki rastejo v obliki rozete, še kako popestri jedilnik. Pozimi sveže, doma pridelane zelenjave primanjkuje in prav zato je motovilec v tem času zelo iskan in cenjen, na trgu pa dosega visoke cene. 

V prodajalnah lahko izbiramo med ‘Holandskim’, ki je zgodnejša sorta ter je odporen na mraz, pa vendar bolj primeren zgolj za jesensko uporabo. Bolje prezimi ‘Ljubljanski’, ki je zgodnja avtohtona slovenska sorta, zato ga lahko režemo tudi spomladi. ‘Motovilec Žličar’ je tudi slovenska avtohtona sorta, dobro prezimi in ga lahko obilno režemo tako jeseni kot spomladi. Gojimo ga zaradi listov v jesenskem, zimskem in spomladanskem času kot nadomestek za solato.

Motovilec je enoletna rastlina, izvira pa iz plevelne vrste, ki jo najdemo na njivah. V naravi raste na travnikih, žitnih poljih in ob robovih polj v Evropi, Severni Afriki in Aziji. Po predvidevanjih naj bi izviral iz Sardinije in Sicilije. Iz ostankov, ki so jih našli arheologi, sklepajo, da so ga za prehrano uporabljali že v neolitski dobi.

Nekdaj so ga gojili kot zelišče, katerega izvlečke svežih korenin so na deželi uporabljali za zdravilo. Danes je predvsem znan kot okusna zelenjava za pripravo prve spomladanske solate.

Pridelovanje

Najboljši čas za setev je od srede avgusta do srede septembra, v kolobarju za vrtninami ali poljščinami, ki jih takrat poberemo. Sejemo ga lahko enakomerno po celi površini ali v vrste, ki so med seboj oddaljene 10 do 15 cm. Primeren je tudi za mešane posevke skupaj z zimsko čebulo, porom ali zeljem. Po setvi površino rahlo prekrijemo z zemljo in do kalitve skrbimo za enakomerno vlažnost. Kasneje rastline v vrsti redčimo na razdaljo 10 do 20 cm.

Glede podnebja in tal motovilec ni zahteven, saj mu tudi temperature do -15oC ne škodujejo, da so le zmrznjeni listi zavarovani pred soncem. V zelo mrzlih zimah brez snega ga je koristno prekriti z agrokopreno ali smrečjem. Motovilec lahko vzgajamo tudi v toplih gredah ali ogrevanih rastlinjakih.

Liste trgamo posamič, lahko pa porežemo vse in pustimo da poženejo novi.

Glede tal ni zahteven, saj je primeren tudi za slabša in slabo pripravljena tla. Boljši in kakovostnejši pridelek pa prav gotovo da, če ima kakovostnejša tla in primerno oskrbo. Tako je priporočljivo, ga posejemo v kvalitetno, rahlo zemljo. 

Sejemo ga lahko povprek ali v vrste. Količina semena, ki jo potrebujemo, je od 50 do 200 g na 100 m, seme kali od 8 do 14 dni. Sejemo ga plitvo, vendar mora biti seme pokrito z zemljo. Če ga bomo sejali v vrste, naj bodo te med seboj oddaljene od 10 do 15 cm. Po setvi je priporočljivo površino zastirati. Redčimo ga na razdaljo od 10 do 20 cm, odvisno od sorte. Po setvi z zalivanjem skrbimo, da bo zemlja rahlo vlažna.
Ko zalivamo, je dobro dodati HomeOgarden Organsko dognojevanje in pa Krepitev vrtnih zelenjadnic, da povečamo listno maso.

Motovilec je rastlina hladnega dne in pri visokih temperaturah slabše kali. Zato v avgustu, ko so temperature lahko še zelo visoke, gredo po setvi pokrijemo z vejami. Bolj na gosto položimo veje, bolje bo. Nekateri namesto vej uporabijo časopisni papir. Preko vej ali časopisnega papirja položimo še vrtnarsko kopreno. Na ta način seme vsaj malo zaščitimo pred visokimi temperaturami. Poskrbimo, da bo do kalitve zemlja enakomerno vlažna. Ko rastline vzklijejo, zaščito odstranimo. Tal med motovilcem ni smiselno zastirati, saj je setev pregosta, zastirka pa bo oteževala nabiranje. 

Za avgustovsko setev ne potrebujemo praznih gred. Posejemo ga na grede s paradižnikom in papriko. Med rastlinami je namreč čisto dovolj prostora za vrstice motovilca, senca visokih rastlin pa mu bo več kot godila.

Septembra se bo v vrtu spraznilo kar nekaj gred in na njih posejmo motovilec. Kombiniramo ga lahko s česnom in čebulo ali pa ga posejemo na gredice z jagodami.

Za redno preskrbo z motovilcem je priporočljiva terminska setev, nekje z zamikom 10 do 20 dni. V avgustu posejanega bomo lahko nabirali že jeseni, septembrskega pa preko zime in zgodaj spomladi. Sejemo ga lahko še enkrat zgodaj spomladi, marca in aprila. Če je le možno, ga sejemo ob dnevu za list.

Motovilec prenese temperature tudi do -15°C. Težave se lahko pojavijo le zaradi močnega zimskega sonca, ki sije na zmrznjene nežne liste motovilca. Zaradi tega je dobro v hladnih zimah brez snega posevek zaščititi z vrtnarsko kopreno ali smrečjem. V zimah s snegom izkušnje kažejo, da je bolje, če posevka ne prekrivamo s kopreno. 

Sorte motovilca

Pri nas so priljubljene predvsem tri sorte motovilca - ljubljanski, holandski in žličar. Ljubljanski ima dolge, svetleče, temno zelene  liste in zelo dobro prezimi, holandski ima velike, široke in rahlo kosmate liste rumeno zelene barve, prezimi pa nekoliko slabše, kot ljubljanski. Žličar ima srednje velike rozete z ovalnimi, temno zelenimi listi z rahlo navzgor zavihanim listnim robom, ki daje listu obliko žlice. Listi so gladki in svetleči, s polnim okusom.

Shranjevanje

Ve se, da je čiščenje motovilca zamudno, še posebej, če izberemo sorto z majhnimi rozetami, zato pri teh režemo kar cele rozete in odstranjujemo morebitne zunanje liste, če pa izberemo sorte z večjimi listi, lahko režemo posamezne liste. Nabranega lahko shranjujemo nekaj dni v hladilniku, sicer pa, če nam ga ne pokrije snežna odeja, ga kar svežega nabiramo na vrtu, dokler je mogoče. Barva listov je odvisna od sorte in ne samo od starosti listov. 

Prehrana

Ko se poletje poslovi in se bližajo vse hladnejši dnevi, se je potrebno pripraviti na zimske dni in prehlade. Imunski sistem si lahko pomagamo okrepiti tudi z motovilcem. Vsebuje vitamin C, beta karoten, folno kislino in vitamin B6. Bogat je tudi z magnezijem, kalijem, fosforjem in železom. 

Uporabljamo ga v solatah, samostojno ali v kombinaciji z drugo zelenjavo. Odličen je z dodatkom sončničnih semen, lešnikov ali orehov, z naribanim korenjem, rdečo peso ali repo. Najbolje je, če ga začinimo s hladno stisnjenimi olji, ki pomagajo, da se beta karoten pretvori v vitamin A . Okisamo ga namesto s kisom z limono, ki vsebuje C vitamin, ta pa pomaga pri boljši resorpciji železa.

Uživanje motovilca pospešuje prebavo, krepi srce, izboljšuje koncentracijo, pospešuje nastajanje krvi, veča odpornost proti stresu in – kot smo že omenili – krepi imunski sistem.

Vir: http://www.homeogarden.com/

Poglejte tudi naš SETVENI KOLEDAR

setveni-koledar

Prijavite se za komentiranje