Polžev na vrtu se je potrebno lotiti sistematično

torek, 26 maj 2015 15:01
(0 glasov)
V mokrih obdobjih letošnje pomladi se je pokazalo, da utegnejo biti rdeči polži na vrtovih spet velika nadloga. Lansko mokro poletje in mila zima sta bila namreč naklonjena njihovemu zarodu. Ker invazivnost golih vrtnih polžev povečuje vlaga, lahko le upamo na bolj suho poletje. Ukrepi za zmanjševanje njihove populacije so smiselni ne glede na klimo – najuspešnejši bomo, če jih bomo zastavili dolgoročno, kombinirali različne načine in se izognili strupenim pripravkom.

  

 

 

 

Na vrtovih in poljih naredijo največ škode polži brez hišic, v naših krajih veliki rdeči lazar in portugalski lazar, ki se je po Evropi močno razširil v zadnjih 20 letih, najverjet­neje z lončnicami, ki so bile posajene v prst, okuženo z njegovimi jajčeci. Vrsti je po zunanjem videzu skoraj nemogoče ločiti. Zanemarljivo škodo pa povzročajo pri nas polži s hišicami, vinogradniški polž se denimo celo prehranjuje z jajčeci lazarjev.

Odkod naval

Starejši kmetje znajo pripomniti, da lazarji na vrtninah in poljščinah nekdaj niso bili tolikšna nadloga. Imajo prav: njihova množičnost se ni povečala le z vnosom portugalskega lazarja v naše kraje, kjer mu vlažne razmere ustrezajo bolj kot v domovini, spodbujajo jo tudi monokulture in pretirana raba pesticidov, ki izrinjajo in uničujejo njihove naravne sovražnike, ter zanemarjenost neobdelanih zemljišč. Nekdaj so veliko polžev pokončale kokoši, race in gosi, ki so se prosto pasle in pomagale vzdrževati ravnovesje v naravi. Polži imajo tudi koristno ekološko vlogo, saj skupaj z deževniki prispevajo k tvorbi humusa in odstranjujejo različne rast­linske ostanke.

Za boj proti požrešnim lazarjem, ki naredijo največ škode na korenju, kapusnicah, solat­nicah, špinači, fižolu, grahu, celo plodovkah, krompirjevih gomoljih in pesi, je zelo pomembno poznavanje njihovega življenjskega cikla. Njihova skrivališča so vlažna, neobdelana, zapleveljena zemljišča, žive meje, kompostni in travni kupi. Na vrtu imajo posebno radi rastline, ki so pretirano pognojene z dušikom, saj so sočnejše.

Lazarji imajo enoletni življenjski krog, po parjenju začnejo pozno poleti ali zgodaj jeseni odlagati jajčeca, zato je za dolgotrajen rezultat najpomembnejše zatiranje teh. V vlažne špranje v zemlji odložijo do nekaj 100 belih jajčec v kupčke, gnezda, da laže prezimijo. Če pri obdelavi gredic naletimo nanje, jih moramo takoj uničiti. Če jih z orodjem obrnemo na površje zemlje, se bodo v toplem in suhem vremenu kmalu posušila. Drugače pa velja, da poznojesensko prekopavanje zemlje polžjemu zarodu godi. Mladi polži se iz jajčec izvalijo spomladi. Takrat se pogosto sprašujemo, odkod so se vzeli – seveda iz zemlje. Nahajališča malih lazarjev so po izvalitvi precej na kupu, zato se jih takrat splača poiskati in uničiti.

Vrste ukrepov

Najbolje je kombinirati več načinov zatiranja hkrati: pobiranje ob nastavljanju vab in pasti, ki jih privlačijo, biotski način s privabljanjem njihovih naravnih sovražnikov na vrt, ter z mehanskimi ukrepi, s katerimi jim preprečujemo prehod in povzročamo izsuševanje. Z določenimi rastlinami, ki jim smrdijo, jih odvračamo, z drugimi, ki jih privlačijo, pa jih zadržujemo stran od posevka. Naposled so tu še kemična sredstva, na katera večina vrtičkarjev pomisli najprej, saj bi se radi škodljivcev, pogosto brez premisleka o stranskih učinkih, znebili s hitro ofenzivo šele takrat, ko začnejo objedati vrtnine.

V boju s polži moramo vrt seveda najprej očistiti kotičkov, kjer jih bomo težko nadzorovali: porežemo veje grmov, ki se dotikajo tal, pokosimo travo na robovih, kjer se lahko skrijejo čez dan, odstranimo odpadlo listje, odstranimo plevele, pod katerimi se skrivajo. Kompostni kup, ki je vedno dovolj vlažen in privlačen zaradi rastlinskih ostankov, odmaknemo iz bližine gredic. Teh nikoli ne gnojimo z nedozorelim kompostom, saj polže privlači, vedno le s povsem razgrajenim. Polži se radi skrijejo tudi pod rastlinsko zastirko, zato moramo pobrskati tudi pod njo. Poleg tega moramo okolico vrta narediti prijazno za predatorje, ki se radi hranijo s polži, to so krti, ježi, žabe, krastače, močeradi, slepci, belouške, mesojedi hrošči, stonoge. Za velike ljubiteljice polžev veljajo race indijske tekačice, značilne po precej pokončni hoji, resnici na ljubo pa zelo teknejo tudi domačim kokošim, racam in gosem.

Pobiranje in nastavljanje vab

Polži se podnevi zadržujejo v svojih vlažnih skrivališčih, na plano prilezejo šele zvečer, ko se ohladi in pade rosa, zjutraj pa se vrnejo v skrivališča. Vmes lahko pojedo sveže dele rastlin, ki predstavljajo do polovice njihove teže. Do njih se potrudijo tudi deset metrov daleč. Zato je najučinkovitejše pobiranje polžev zvečer in zgodaj zjutraj. Kot vabe jim lahko nastavimo vlažne krpe, kupe pokošene trave, rastlinske ostanke, trohneče deske, pod katere se zavlečejo. Zelo učinkovita je vaba z nerazredčenim pivom, do tretjine ga nalijemo v posodice, ki jih do roba zakopljemo v zemljo. V njem se napojijo in utopijo.

Rastline za odvračanje in privabljanje

Naravna odvračala polžev so pelin, pelinovo ali jukino razpršilo, ki ju naredimo sami, zastirka iz akacijevega lubja, zmulčeno hrastovo listje, origano, teloh, česen, kapucinke, ognjič, kozmeja, grobelnik, grenik (iberis), suhe rože, plavica, spominčica, fuksija, hortenzije, potonike, tulipan, meta, krvomočnica, koromač, praprot, bezeg, preslica in klek. Nekatere lahko uporabimo tudi za zastirko. Po drugi strani pa lazarje zelo privabljajo žametnice (tagetes) in bazilika, ki jim gredo zelo v slast.

Mehanski ukrepi

Mednje uvrščamo predvsem prekrivanje tal z ostrimi snovmi, ki polže motijo. Naredimo lahko vsaj pol metra široke pasove iz žagovine ali hrastove skorje (delujeta do prvega dežja). Še bolje se obnesejo za ped široki in centimeter do tri debeli pasovi iz lesnega pepela, kamene moke ali apnenega dušika, ki polže tudi dehidrirajo. Zaradi te lastnosti jih nekateri zatirajo s kuhinjsko soljo, kar pa zanesljivo ni v prid rastlinam. Tudi gele, s katerimi naredimo okrog vrtnin pregrado proti polžem, uvrščajo ponudniki med mehanska sredstva z dehidracijskimi lastnostmi in v vseh primerih navajajo, da gre za 100-odstotno naravne in biorazgradljive sestavine, vendar sestave, z izjemo določenega odstotka NaCl, kuhinjske soli, ne navajajo.

Vir:http://www.deloindom.si/

Prijavite se za komentiranje