Kako olupiti kuhano jajce

petek, 18 april 2014 12:24

Velikokrat se nam zgodi, da imamo veliko težav z lupljenjem pirhov. V spodnjem videu si lahko pogledate, kako to lahko naredite na enostaven in hiter način.

 

Objavljeno v Nasveti

Velikonočna pletenica

sobota, 05 april 2014 11:48

Za testo:

  • 1 kg moke
  • 3 žličke soli
  • 75 g sladkorja
  • 75 g masla ali margarine
  • 1 jajce
  • 20 ml ruma
  • 600 ml mleka
  • vanilin sladkor
  • limonina lupina
  • 1 zavitek kvasa 

Po želji:

  • mak
  • sezam
  • semena

Za premaz:

  • 1 jajce

Postopek

Vse sestavine razen margarine mleka in soli damo v skledo, naredimo jamico in zdrobimo kvas. Mleko segrejemo, v njem raztopimo margarino - ne sme biti prevroče. Malo mlečne mešanice vlijemo v jamico, kjer smo zdrobili kvas in pokrijemo z malo moke. Pokrijemo in pustimo malo počivati. Ko začne pokati, solimo in dodamo preostanek mleka z margarino. Zgnetemo testo in pustimo pokrito počivati.

Ko je testo vzhajano, ga razdelimo na 3 enake dele (za eno veliko pletenico) ali več manjših delov (za 3 manjše pletenice). Oblikujemo v valj in spletemo pletenico. Pekač obložimo s peki papirjem, vanj položimo pletenico in premažemo z jajcem, po želji posujemo s semeni.

Pletenico pečemo na 180 stopinjah cca. 40 minut oz preizkusimo z zobotrebcem.

 

Objavljeno v Velikonočne jedi

Cvetje polepša praznike

sreda, 27 marec 2013 15:10

Velikonočno vzdušje v prvi vrsti vdahnejo pirhi, po možnosti barvani z naravno barvo, pri okrasitvi doma pa ne bomo zgrešili s prvim vrtnim cvetjem, mladim zelenjem in kakopak prvimi spomladanskimi cveticami.

Posvetimo se tokrat narcisam, tulipanom, hijacintam in forsitiji, čeravno zgolj s simbolne plati, saj zdravilne ne premorejo.

Spomladansko cvetje je tesno povezano z veliko nočjo, saj v sebi nosi veliko simbolike - je krhko, mlado, sočno, močnih barv …

Z narciso do večnega življenja

narcise velika nocKdo ne pozna narcise, prve znanilke pomladi, ki razsvetli vrtove s svojimi živahnimi zlato rumenimi cvetovi. Ta čebulnata rastlina izvira iz južne Evrope, raste pa tudi v Indiji in na Daljnem vzhodu. Ime je dobila po Narcisu, lepotcu iz starogrške mitologije. Slednji je zavračal vsa dekleta, z nimfo Eco vred, zato je bil kaznovan. Bogovi so ga začarali, da se je zaljubil v lastno podobo, ki jo je ugledal v mirni vodi vodnjaka. Na vsak način se je je hotel dotakniti. Pri tem mu je spodrsnilo in utopil se je. Na mestu, kjer je utonil, je zacvetela čudovita cvetica. Ime narcis izvira iz grške besede narke', kar pomeni odrevenelost, spanec. Narcisa je simbol prebujenja in vnovičnega rojstva. Narcisa združuje motive smrti in ponovnega rojstva, končnosti in večnega življenja. Če se narcis ne morete naužiti na svojem vrtu, jih pojdite občudovat na pobočja ob vznožju Golice. Tam bodo v velikem številu prav kmalu zacvetele bele gorske narcise, ki jim domačini rečejo ključavnice.

S tulipanom hrepenimo

tulipani velika nocTulipan, visokorasel, eleganten, ponosen … Ko na vitkem steblu dviguje cvet k soncu, spominja na zaljubljenca, ki dviguje lice k soncu svoje ljubezni. Nič čudnega, da je postal simbol ljubezenskih čustev, vznesenosti in večnega hrepenenja, pa tudi lepote. V krščanski simboliki je podoba božje ljubezni. Sicer pa ta vrtni lepotec izvira iz Perzije, kjer je bil nadvse čislan okras vrtov. Na staro celino je prispel v 16. stoletju. Najprej so tulipanove čebulice nameravali uporabljati v prehrambene namene, a so hitro ugotovili, da niso prida. No, in kaj naj zdaj z njimi, so si mislili, a ko so uzrli njihovo cvetočo lepoto, so ostali brez besed. Vsak, ki je kaj veljal, jih je hotel imeti na svojem vrtu. Tulipani so najbolj očarali Nizozemce, ki jih še danes na veliko gojijo.

Hijacinta poskrbi za mir v duši

hijacinteMed spomladansko velikonočno cvetje sodijo tudi hijacinte s svojim značilnim svežim vonjem, ki napolni prostor. Ta čebulnica izvira iz dežel okoli Sredozemskega morja. V grški mitologiji je bil Hijacint zelo lep mladenič, v katerega se je zaljubil Apolon. Nekega dne, ko sta metala disk, ga je ljubosumni bog vetra Zafir preusmeril, da je Hijacinta zadel v glavo. Iz krvi in solz, ki jih je potočil Apolon, je vzniknila opojno dišeča cvetica. V krščanstvu velja hijacinta za simbol previdnosti in dušnega miru.

Forsitija prinaša upanje

Forzicija 408K cvetočemu spomladanskemu razkošju na našem vrtu gotovo sodi tudi forsitija oz. žareči rumeni cvetovi tega okrasnega grmička. Forsitija je simbol upanja in kot taka nadvse primerna za velikonočne praznike, ki so polni upanja v večno življenje.

Vir: http://www.gorenjskiglas.si

Objavljeno v Nasveti

Spoštovani!

»Pepelni dan ni dan več tvoj, tvoj je vstajenja dan!« Pesnik Gregorčič je s temi pesniškimi besedami mislil na vstajenje slovenskega naroda, toda v še
globljem pomenu velja to za vsakega človeka in še posebej za kristjane, ki smo na sporočilo o Jezusovem vstajenju postavili vso svojo vero in vse svoje
življenje.

Verjamemo, da bomo enkrat dokončno vstali, tako dokončno, da ne bo več nevarnosti za ponoven padec ali celo propad. V tem življenju sicer padamo
vsi. Na najrazličnejše načine doživljamo neuspehe in nesreče, motimo se, delamo napake in grešimo. A to ni najhujše, če le imamo pogum vstati, se
spremeniti in iti naprej.

Ta pogum potrebujemo vedno, posebno pa še v takih časih, kot so naši, zato vam ga tudi iz srca voščim za letošnje velikonočne praznike. Še posebej
mislim na osamljene in tiste, ki ste daleč od svojih in jih na praznične dni še bolj pogrešate. Mislim na bolnike in invalide, na tiste, ki ste v stiskah
ali strahu pred jutrišnjim dnem, ki ste morali pretrpeti hude izgube, neuspehe in razočaranja. Želim vam velikonočnega zaupanja in volje, ki se ne
sprijazni z nobenim padcem, ker veruje, da je za velikim petkom zasijalo svetlo velikonočno jutro. Torej: vesele in blagoslovljene velikonočne
praznike!

msgr. dr. Anton Stres
ljubljanski nadškof metropolit
predsednik SŠK

Objavljeno v Novice

Hren z jabolki

četrtek, 14 marec 2013 09:37

Za tale recept nas je vzpodbudila ga. Marija Urbanc iz Šoštanja. Napisala nam je tudi, kako se jed pripravi.

hren in jabolko

Pravi takole:

Hren se nastrze, isto jabolke, malo soncnega olja in kisa in nazadnje narezane na trdo kuhane jajce in seveda malo soli.

Dober tek zelim

Ga. Marija, hvala za vaš recept

Objavljeno v Velikonočne jedi

Prata

sreda, 13 marec 2013 18:17

Med velikonočnimi prazniki si marsikdo pogleda skozi prste in si privošči kakšen malo bolj kaloričen ali masten obrok. S tem ni nič narobe, če ste sicer zdravi in nimate kakšnih zdravstvenih težav, le pretiravati ne smete. Tako vam tokrat predstavljamo recept za prato – klasično velikonočno jed.

Če še nikoli niste slišali za prato, je čas, da izkoristite priložnost in jo pripravite za veliko noč ali kar za večerjo. Ta slovenska jed je tudi izredno praktična, saj porabimo star kruh.

Sestavine za 6 oseb

  • 500 g prekajene vratovine
  • 500 g suhega kruha
  • 2 čebuli
  • 6 jajc
  • 6 strokov česna
  • 3 žlice nasekljanega peteršilja
  • 1 žlička soli
  • 5 žlic olja

Priprava

  1. Prekajeno vratovino operemo in zrežemo na kocke. Kocke stresemo v posodo in nanje natočimo vodo (toliko, da prekrije meso), nato vse skupaj pristavimo na ogenj in na zmernem ognju kuhamo 10 minut.
  2. Pečico prižgemo na 180 stopinj. Star kruh zrežemo na kockice in stresemo v skledo. Vzamemo nekaj žlic tekočine, v kateri smo kuhali meso, in jo zlijemo po suhem kruhu. Premešamo z žlico. Česen in čebulo olupimo in na drobno nasekljamo. Jajca ubijemo v skledico, posolimo in razžvrkljamo z vilico. Peteršilj operemo in osušimo, nato ga nasekljamo. Na štedilnik pristavimo ponev z žlico olja in vanjo stresemo čebulo, ki jo pražimo toliko časa, da se zmehča in obarva.
  3. Meso odcedimo in stresemo k navlaženemu kruhu, primešamo praženo čebulo, razžvrkljana jajca, peteršilj, česen in sol. Vse skupaj dobro premešamo, da se sestavine enakomerno razporedijo in navlažijo. Pekač (lahko podolgovat in ozek za potico) premažemo s preostankom olja in vanj natlačimo pripravljeno zmes. Če je zmes višja od roba, jo potlačimo z dlanjo ali prsti. Prato pečemo 20 minut v ogreti pečici. Pečeno prato malo ohladimo, stresemo iz pekača, razrežemo in ponudimo.

Dodatni nasveti

Prato lahko tudi zavijemo v svinjsko mrežico, da nam kasneje med rezanjem ne bo razpadla.

Objavljeno v Velikonočne jedi

Priprave na veliko noč so že v polnem zamahu

Pri tistih, ki se običajev držijo manj predvsem zaradi »entuziazma« trgovcev, pri tistih, ki se jih držijo kot velevajo običaji, pa zato, ker je pred veliko nočjo čas 40-dnevnega posta. In to seveda pomeni, da se hkrati s postenjem veselijo dne, ko bodo lahko ponovno posegli po jedeh, ki so trenutno prepovedane.

Kakšno je velikonočno »zaporedje« običajev?

Datum velike noči je od leta 325 dalje določen na podlagi judovskega luninega koledarja in predstavlja prvo nedeljo po prvi pomladni polni luni, zato je velika noč lahko med 22. marcem in 25. aprilom. Post se prične že s pepelnico, običajno pa se ga ne držijo otroci, bolni in tisti, ki opravljajo težko fizično delo – ti naj bi se ga držali predvsem v petek pred veliko nočjo. (Pepelnici sledijo postne nedelje in cvetna nedelja, ko se blagoslovijo butarice.)

Četrtek pred veliko nočjo je zadnji dan, ko je še dovoljeno delati na zemlji, prat tako pa je treba do praznika poskrbeti, da je hiša temeljito očiščena in pospravljena – spomladansko čiščenje torej do takrat vendarle zaključite.

V soboto zjutraj je na vrsti blagoslov ognja in vode, in ogenj nam v dom običajno prinesejo s tlečo drevesno gobo, ki hišo posebno odišavi, sicer pa nas njen dim spomni na to, da se je Bog Mojzesu oglašal iz gorečega grma. Goba je imela včasih izjemno praktično vrednost – ko še ni bilo plinskih in električnih štedilnikov, pa tudi vžigalnikov ne, je bil prinešeni ogenj velikega pomena za začetek kuhanja velikonočnih dobrot. Danes je lepo, če z njo prižgete svečo, ki spomni na to, da je Jezus »luč sveta«, ki je premagala satana, da je velika noč zaradi vstajenja zmaga življenja nad smrtjo, oziroma – za ateiste nekoliko preprosteje – dobro, ki je zmagalo nad zlim (zaradi česar se v tem času kurijo tudi kresovi).

V soboto dopoldne se torej kuha, peče in barva pirhe, popoldne pa poteka tudi blagoslov oziroma »žegen« velikonočnih jedi, ki jih danes naložimo v košaro, včasih pa so z njimi napolnili jerbas. Pokrili naj bi jih z lepo izvezenim belim prtičem, pojedli pa šele v nedeljo pri zajtrku, ko se vnemo od maše. Pred mašo seveda ni dovoljeno jesti, saj naj bi blagoslovljene jedi po maši jedli na tešče, zajtrk pa naj bi bil slovesen in počasen, jedli naj bi s spoštovanjem in hvaležnostjo – tako zato, ker gre za največji krščanski praznik, kot tudi iz povsem praktičnega razloga: ker je po postu težka, obilna in tudi mastna hrana precejšen napor za naš želodec (torej še dobro, da gre za zajtrk, ki naj bi bil tudi po priporočilih strokovnjakov za prehrano najobilnejši obrok dneva). Sicer velja, da naj bi od vsake značilne velikonočne jedi zaužili malo, po starem običaju pa naj bi zajtrk pričeli tako, da »glava družine« (oče) prvi pirh razdeli med vse člane družine.

Jedi in njihova simbolika

Danes predstavljajo velikonočne jedi simbol Jezusovega trpljenja, včasih pa je bilo nekoliko drugače. Osnovne jedi ob tem prazniku so enake jedem, ki jih ob svoji »veliki noči« oziroma pashi (prazniku rešitve Izraelcev iz egiptovske sužnosti) uživajo Judje, ki svoj praznik ravno tako praznujejo v marcu ali aprilu: gre za meso (jagnjetino), kruh, vino in grenka zelišča.

Med vsemi jedmi se v Svetem pismu najpogosteje pojavlja kruh, ki predstavlja življenje, hkrati pa tudi božjo dobroto. Ponekod okrogel hleb kruha zamenjujejo s potico oziroma s pogačo, ki mora biti ravno tako okrogle oblike – tako spominja na Jezusovo trnovo krono.
Meso – izbrali naj bi najboljši kos, zato sploh ni nujno, da gre za klasično slovensko šunko – predstavlja Jezusovo telo. (Judje uživajo jagnjetino, v krščanstvu pa je iz tega izšel nov pomen: Jezus je tisto jagnje, ki je trpelo in umrlo za nas.)
Meso so Judje od nekdaj uživali skupaj z grenkimi zelišči, ki so koristna za prebavo oziroma čiščenje telesa, in to se je ohranilo tudi pri kristjanih. Zato v vino namakamo brin ter uživamo hren, ki z grenkobo opozarjata na Jezusovo hrepenenje po Božji bližini, hren pa ima še dodaten pomen: zaradi svoje oblike predstavlja žeblje, s katerimi so Jezusa pribili na križ.

Živilo, za katerega ateisti pogosto ne vedo, da spada med velikonočne jedi, je pomaranča. Ta predstavlja pijačo, ki so jo ponudili umirajočemu Kristusu (pravzaprav je šlo za gobo, namočeno s kisom).
Največ pomenov ima zagotovo jajce. Rdeče obarvane pirhe poznamo predvsem kot simbol krvi, ki jo je Jezus prelili za nas, predstavlja pa tudi vstajenje – tako kot piščanec stre lupino in vstopi v življenje, je iz groba vstal tudi Jezus. Ker jajce predstavlja vstop v novo življenje, je za mnoge tudi simbol krsta in zato je bilo nekdaj pred veliko nočjo večje število krstov. Jajce poleg novega življenja predstavlja tudi začetek pomladi – tako kot kokoš s svojo toploto poskrbi za življenje v jajcu, tudi pomladno sonce poskrbi za dokončen umik snega ter vzkalitev semen (pirhi so bili včasih rumeni in rdeči, saj ti dve barvi simbolizirata sonce). Jajce je torej podoba novega življenja in rodovitnosti, simbolično pa predstavlja kozmično jajce – torej celotno kreacijo.

Aleluja!

sunka v testuPoleg simboličnih živil, značilnih za vso Slovenijo, so posamezne pokrajine razvile tudi svoje značilne velikonočne jedi. Tako je za področje Primorske in Istre značilna pinca, to je sladek kruh (z veliko rumenjaki, podobno kot testo za potico), drugje v tem času nesejo k »žegnu« nadevani želodec, v testu pečeno gnjat …

 

 

 

 

aleluja iz repnih olupkovKaj pa so za veliko noč jedli v časih velike lakote, ko si niso mogli privoščiti na mizo postaviti šunke? Takrat je na mizi stala jed z imenom aleluja oziroma repje. Gre za najstarejšo slovensko velikonočno jed, ki je pravzaprav juha, skuhana iz posušenih repnih olupkov, ki jih je treba pred kuhanjem namakati, repi pa so (glede na zmožnosti) dodali še kak krompir ali malo ajdove kaše. In samo premožnejši so si lahko privoščili, da so jo še nekoliko zabelili s kakšnim ocvirkom.

 

 

 

 

Vir: http://marmelina.si

Objavljeno v Dogodki

Aleluja, juha iz repnih olupkov

sreda, 13 marec 2013 11:56

Tradicija je nekaj, kar bi bilo lepo, da bi spoštovali. Slovenska velikonočna tradicija je bogata in presega pirhe ter šunko v testu. Ena takih napol pozabljenih tradicij je juha aleluja.

Marsikdo se spominja, da so doma, preden so napadli mesnine, na velikonočno nedeljo najprej pojedli krožnik aleluje. Med otroki je bila osovražena, saj je praznega okusa. Aleluja je juha siromašnih časov. Narejena je iz posušenih repnih olupkov, skuhanih v vodi, v kateri se je kuhalo suho meso. Zgodovina uči, da je nastala v času velike lakote. Pisatelj Janez Trdina je v svoji noveli Arov in Zman leta 1850 zapisal: "Od Turkov obleganim kristjanom je zmanjkal živež. Ko sta dva hlapca kuhala na dvorišču svoj zadnji del všena, jima je padel iz droga nad kotlom v lonec repni olupek in se prav dobro skuhal. Olupkov je bilo v gradu na pretek. S tem so se potem preživeli oni in tudi drugi ljudje, ki o veliki noči niso imeli več druge hrane." Da, to je slovenska tradicija – hrana revežev.

Aleluja ima več pokrajinskih različic. Na Gorenjskem ji dodajo kašo, v Prlekiji jo zabelijo z ocvirki, spet drugje jo zgostijo z ajdovo moko, nekateri jo raje pustijo redko, Primorci pa namesto olupkov uporabijo svežo repo. Ne glede na to, kako jo pripravimo, je to jed, ki v nas vzbudi vzgibe skromnosti in preživetja. Hkrati pa odlično odpre želodec, da se lažje spopademo z obiljem velikonočne šunke.

Velikonočna aleluja

  • 50 dag posušenih olupkov repe
  • 8 dl juhe ali vode
  • 4 žlice masti z ocvirki
  • 10 žlic moke

Suhe olupke operemo in jih tri dni namakamo v vodi, ki jo vsakodnevno menjamo. Nato jih skuhamo v vodi, v kateri se je kuhalo suho meso. Ko se zmehčajo, jih narežemo na manjše koščke in vrnemo v juho. Naredimo podmet iz moke in vode ter ga vmešamo v juho. Ta se mora zgostiti. Dodamo še mast z ocvirki in še malo pokuhamo. Jed postrežemo kot prvo hrano velikonočnega zajtrka.

Vir: http://www.siol.net

Objavljeno v Velikonočne jedi

Šunka v testu

torek, 12 marec 2013 23:24
Tudi če sicer pazimo na kalorije, si šunko v testu privoščimo vsaj enkrat na leto – za veliko noč. Ponudimo jo z jabolčnim hrenom.

 

 

 

 

 

 

 

Sestavine:

  • 1 kg prekajene šunke
  • 60 dag pšenične bele moke
  • 20 g svežega kvasa
  • 1/2 žličke soli
  • ščepec sladkorja
  • 3 dl mlačne vode
  • gorčica, kumina in česen (po okusu)
  • 1 jajce

Priprava:

  1. Šunko pred pripravo skuhajte v vodi in jo posušite. Nato pripravite kvasec. Kvas zdrobite in ga prelijte z decilitrom mlačne vode, dodajte sladkor in pustite na toplem vzhajati približno 20 minut.
  2. Ko je kvasec pripravljen, iz moke, kvasa in vode zamesite testo in ga pustite vzhajati približno eno uro. Testa ni potrebno dodatno soliti, saj bo ta sol posrkal iz šunke.
  3. Vzhajano testo razvaljajte. Preden ga ovijete okoli šunke, to lahko po okusu premažete z gorčico, potresete s kumino in česnom, ni pa nujno.
  4. Šunko v testu premažite z razžvrkljanim jajcem in pečite v pečici ogreti na 200 stopinj približno eno uro (če je šunka težja, pečite dlje).

PA DOBER TEK

Objavljeno v Velikonočne jedi

Pirhi obarvani s teranom

torek, 12 marec 2013 23:02
  1. Jajca najprej previdno operemo in obrišemo. Za pol ure jih namočimo v z vodo razredčenem kisu, ki bo naredil še najbolj trdno lupino dovolj mehko, da bo vsrkala barvo.
  2. Jajca previdno vzamemo iz kisa in položimo v posodo. Prelijemo jih s hladnim teranom, ki ga mora biti toliko, da so jajca povsem prekrita. Kuhamo na zmernem ognju približno 15 minut, nato posodo odstavimo. Jajca pustimo v vinu več ur; priporočljivo je, da se v vinu namakajo čez noč.
  3. Pirhe previdno poberemo iz posode in jih posušimo na zraku.

pirhi v teranu1

Vir: http://okusno.je

Objavljeno v Velikonočne jedi
JSN Shine is designed by JoomlaShine.com | powered by JSN Sun Framework