Prispevki filtrirani po datumu: torek, 19 januar 2016
torek, 19 januar 2016 14:41

Lani uničenih več kot 8 ton NUS

Pripadniki Državne enote CZ za varstvo pred neeksplodiranimi ubojnimi sredstvi (NUS) so imeli lani 477 intervencij,  statistično povprečno 1,3 na dan.Odstranili so 8.789,024 kg nevarnih ostankov minulih vojn (24,08 kg na dan). Večinoma je šlo za topovske granate, minometne mine, ročne bombe, strelivo in druge ostaline vojn, starih več kot 50 oziroma 100 let in še vedno zelo nevarnih. Lani so bila na poligonih tri obdobna uničenja, v 25 primerih pa so zaradi slabega stanja neeksplodiranih ubojnih sredstev te morali uničiti  na kraju najdbe. Posebnost lanskega leta je, da je bilo odstranjenih kar 6 letalskih bomb kalibra od 250 do 500 kg.

 

Poleg rednih aktivnosti so bile lani naslednje večje intervencije: odstranitev 3 letalskih bomb kalibra 250 kg iz reke Drave v Mariboru, odstranitev letalske bombe kalibra 500 kg iz Piranskega zaliva, odstranitev dveh letalskih bomb kalibra 250 kg iz območja Podlipoglava, odstranitev in uničenje 14 kosov NUS iz jame Mišnica, Dobrnič, uničenje 24 kosov NUS na pobočju Krna, na nadmorski višini  2.244 m in uničenje 27 kosov NUS ob preventivni čistilni akciji na območju Kostanjevice na Krasu. Opravljeni so bili tudi 4 preventivni pregledi zemljišča po naročilu lastnika,  oziroma investitorja.

letalska bomba piranski zaliv

Državna enota Civilne zaščite za varstvo pred NUS skozi vse leto po Sloveniji izvaja zaščitne ukrepe varstva pred NUS, kamor sodijo odkrivanje, identifikacija, odstranjevanje, prevoz, skladiščenje in uničevanje NUS, pa tudi usposabljanje svojih pripadnikov. V njej je 32 prostovoljcev, njeni pripadniki pa so posebej izurjeni in izšolani pripadniki Civilne zaščite, ki praviloma NUS ne iščejo, temveč odstranjujejo tista, ki jih najdejo ljudje in najdbo sporočijo na številko 112. Sicer pa so pripadniki te enote prostovoljci Civilne zaščite in odstranjevanje NUS ni njihov poklic, temveč prostovoljna dejavnost. 

Foto: Arne Hodalič in arhiv Državne enote Civilne zaščite za varstvo pred NUS

Vir: http://www.sos112.si/

Objavljeno v Novice
torek, 19 januar 2016 14:35

Na led nikoli sami!

Zamrznjena jezera, ribniki in druge vodne površine  omogočajo  raznovrstno  rekreacijo, a na ledu 100%  varnosti ni - zato nekaj priporočil:

Preden stopite na led se prepričajte o debelini in nosilnosti ledu. 

Če led okoli vas začne pokati v koncentričnih krogih, se čim prej umaknite.

Če se led pod vami vdre, razširite roke in pokličite na pomoč; če vam uspe zlesti na led, ne vstanite takoj ampak se zakotalite vstran od odprtine, sicer se lahko ponovno vdre. 


Kdaj je led ustrezen oziroma kako izračunamo dopustne obremenitve ledu

Pri izračunu dopustnih obremenitev ledu moramo upoštevati njegovo debelino, trdnost, kakovost ter varnostno razdaljo med objekti na njem.

Nosilnost ledu je sorazmerna z njegovo debelino, trdnost pa je sorazmerna s kvadratom debeline, kar pomeni, da je pri polovični debelini trdnost kar štirikrat manjša.

Pri kakovosti ledu so pomembni temperatura, vsebnost vlage in zračnih mehurčkov, vmesne plasti snega in drugi dejavniki. Največjo nosilnost ima homogeni led, ki je videti črne barve.

Prelomi in suhe razpoke ledu niso nevarni, zelo pa moramo biti pazljivi pri mokrih prelomih. Na takih mestih je led varen le, če izmerjena debelina zagotavlja dvojno nosilnost. Če opazimo, da led okoli nas poka v koncentričnih krogih, moramo takoj ukrepati, saj je to znak, da je led pod nami preveč obremenjen in se bo začel pogrezati.

Na splošno velja, da je gibanje po homogenem ledu nevarno, če njegova debelina ni večja kot tri centimetre. Pri večji debelini dovoljene obremenitve naraščajo, vendar je treba upoštevati tudi varnostno razdaljo, ki mora biti vsaj toliko metrov, kot je minimalna potrebna debelina ledu, izražena v centimetrih.

Kako merimo debelino ledu

Debelino ledu lahko ocenimo ali natančno izmerimo.

Če po ledu močno udarimo z nogami, koničasto palico ali kladivom in se pri tem ne prebije, je to znak, da je dovolj varen in nosilen.

Natančnejšo meritev opravimo tako, da izžagamo kos ledu, izmerimo debelino ter pregledamo sestavo ledene kocke. Meritve opravimo na več mestih, odvisno od posebnosti terena (npr. velikost in globina vodne površine).

Varno obnašanje na ledu

V vsakem primeru velja, da smo za svojo varnost odgovorni predvsem sami. Če bomo upoštevali temeljna pravila varnega obnašanja na ledu, se bomo lahko razmeroma varno gibali po njem.

  • Na led nikoli ne hodimo sami.
  • Preden se odpravimo na led, o tem obvestimo svoje bližnje, preverimo vremenske podatke, zlasti temperaturo in padavine.
  • Na ledeni ploskvi ocenimo debelino in barvo, preglejmo razpoke in poslušajmo poke.
  • Na led pojdimo vedno dobro pripravljeni in opremljeni.
  • Seznanimo se z ukrepi v primeru nesreče in preizkusimo osebno reševalno opremo.

Varnostna oprema

  • Za testiranje ledu je nepogrešljiva potovalna palica z ostro konico.
  • Obvezna sta tako imenovani vpikač ali šilo ter dolga vrv, ki nam lahko rešita življenje.
  • Od osebne zaščitne opreme potrebujemo lahko zaščitno čelado, rokavice, rešilni jopič, nahrbtnik s kompletom rezervnega perila v nepremočljivi vrečki, toplo pijačo in manjšo zalogo hrane.
  • Ob nesreči nesreče je zelo dobrodošla piščalka, morda tudi žepna svetilka in mobilni telefon.

Postopki reševanja iz vode

Če se led pod nami vdre, poskusimo ostati mirni in zbrani. Razširimo roke in pokličimo na pomoč. Obrnimo se v smer od koder smo padli v vodo in skušajmo vreči vrv do najbližje osebe, ki nas lahko izvleče iz vode. Če v bližini ni nikogar, si pomagamo z vpikačem. Ko zlezemo na led, ne vstanimo takoj, temveč se nekajkrat zakotalimo stran od odprtine, sicer se led lahko ponovno vdre.

Če se sami pojavimo v vlogi reševalca, se ponesrečencu približajmo leže. Če pri sebi nimamo vrvi, skušajmo poiskati palico, kos obleke, desko, smučko ali karkoli, s čimer bi ponesrečenca lahko zvlekli iz vode.

Ko ponesrečenca izvlečemo iz vode, moramo preprečiti nadaljnje ohlajanje. Če je pri zavesti, ga preoblecimo v suha oblačila in mu ponudimo topel napitek.

V hladni vodi je podhladitev pogosta in hitra. Delovanje centralnega živčnega sistema se upočasni, prizadeti težko govorijo, pozneje postanejo zmedeni in se ne odzivajo več. Takoj pokličimo pomoč na številko 112.

*Napotki so povzeti iz Študije o izdelavi meril za zagotavljanje varnega gibanja po zaledenelih površinah (Biotip d. o. o., avtor Martin Budna).

Vir: http://www.sos112.si/

Objavljeno v Nasveti