Prispevki filtrirani po datumu: ponedeljek, 25 julij 2016
Visoke temperature imajo lahko številne neprijetne posledice za zdravje, zlasti za določene skupine prebivalstva. Z upoštevanjem napotkov za ravnanje v času visokih temperatur lahko zmanjšamo tveganje, ki ga prinašajo.

Koga visoke temperature najbolj prizadenejo?

 

Visoke temperature pogosteje prizadenejo zdravstveno ogrožene skupine ljudi:

  • otroke do 4. leta starosti
  • starejše od 65 let
  • kronično bolne, ki se zdravijo z določenimi zdravili
  • ljudi z duševnimi motnjami
  • ljudi s čezmerno telesno težo
  • ljudi, ki opravljajo delo na prostem.

 

Kakšne težave povzroča visoka temperatura?

 

Daljše obdobje visokih temperatur lahko povzroči več različnih zdravstvenih težav (vročinska stanja):

  • kožne izpuščaje
  • utrujenost
  • vročinske krče
  • motnje zavesti
  • vročinsko izčrpanost
  • vročinsko kap.

 

V katerih primerih smo še posebej izpostavljeni neprijetnim učinkom vročine?

 

Nekateri dejavniki pospešujejo nastanek vročinskih stanj:

  • izguba telesne tekočine (dehidracija) zaradi zmanjšanega vnosa tekočine ali zaradi bolezni
  • čezmerno uživanje alkohola
  • uporaba nekaterih zdravil
  • akutna obolenja: driska, vročina, infekcije, kožne opekline
  • kronična obolenja: duševna prizadetost, zvišan krvni pritisk, debelost.

 

Kako lahko preprečimo zdravstvene težave ob visokih temperaturah?

  • Dnevno spijte vsaj dva litra tekočine (brezalkoholne pijače, najbolje vode), odvisno od stopnje potenja. Stopnjo hidracije najbolje zaznamo z občutkom za žejo in s pogostostjo uriniranja; če gremo redko na vodo, urin pa temnejši, je to dodaten znak, da je treba zaužiti več tekočine. Opozorilo: če vam je zdravnik omejil količino tekočine, ki jo smete zaužiti, ali če se zdravite z zdravili za odvajanje vode (diuretiki), vprašajte zdravnika, koliko tekočine smete zaužiti v vročem vremenu.
  • Ne uživajte pijač, ki vsebujejo kofein, alkohol ali veliko sladkorja – te pijače povečajo odvajanje tekočine iz telesa. Ne uživajte zelo hladnih pijač, ker lahko povzročijo želodčne krče.
  • Soli tekočini ni treba dodajati, razen v skrajnih primerih, kot so delo zunaj, hudi fizični napori, veliko potenja.
  • Prostore zračite zjutraj in zvečer, čez dan pa čim manj. Svetujemo tudi uporabo rolet, ki odbijajo sonce, najboljši način hlajenja so klimatske naprave. Zadržujte se v zaprtih, hlajenih prostorih. Če doma ali v službi nimate klimatskega hlajenja, pojdite v nakupovalni center ali knjižnico – tudi nekaj ur dnevno v ohlajenem prostoru koristi pri vzdrževanju normalne telesne temperature v vročini.
  • Doma se hladite s hladno prho ali hladno kopeljo.
  • Oblačite se v bombažna ali lanena lahka, ohlapna oblačila. Zaščitite se s sončnimi očali, pokrivalom za glavo ter z zaščitno kremo z zaščitnim faktorjem najmanj 30 (oznaka SPF - UVB zaščita) ter z ustrezno zaščito pred UVA žarki.
  • NIKOLI ne puščajte nikogar v zaprtem, parkiranem avtomobilu.
  • Zunanje fizične aktivnosti omejite na jutranje in večerne ure.
  • Omejite športno aktivnost. V času fizične aktivnosti spijte dva do štiri kozarce hladne, brezalkoholne pijače na uro. Izotonične tekočine nadomeščajo soli in minerale, ki jih izgubljate s potenjem.
  • Nekateri ljudje so zdravstveno bolj ogroženi. Bodite posebej pozorni na znake prizadetosti pri dojenčkih in majhnih otrocih, starejših ljudeh, duševno prizadetih ter pri ljudeh s kroničnimi obolenji, predvsem pri srčnih bolnikih in ljudeh s povišanim krvnim pritiskom.
  • Bodite pozorni na kakovost hrane, ki jo uživate. V vročini se hrana hitreje pokvari, zato obstaja večja nevarnost zastrupitev. Hrano shranjujte v hladilniku. Pozorni bodite predvsem na mesne izdelke in izdelke, ki vsebujejo jajca ali mlečne beljakovine. Sadje in zelenjavo dobro umijte.
  • V primeru znakov vročinskih krčev, vročinske izčrpanosti ali vročinske kapi pokličite zdravniško pomoč.

Vir: http://www.ivz.si

Objavljeno v Nasveti

1. Za začetek je najbolj pomembno, da avto že pred vožnjo pošteno prezračite. V njem se namreč nahaja izredno vroč zrak, saj se je avto dobesedno "pražil" na soncu. Če ga imate parkiranega v garaži ali v senci, potem ste vsekakor na boljše, vendar se vseeno priporoča, da se ga pred vožnjo na hitro prezrači. Če nimate časa za prezračevanje, ker se vam mudi, potem morate avto prezračiti tako, da spustite avtomobilska stekla za nekaj minut, in pustite da se vroči zrak iz avtomobila zamenja s svežim zunanjim.

2. Naslednji korak je, da klimo tudi dejansko prižgete, pred tem spuščena okna seveda zaprite. Klimo nastavite na zaprt krog delovanja oziroma tako imenovano „notranje kroženje zraka", s čemer izključite dotok vročega zraka iz zunanjosti. Zrak bo tako krožil le znotraj kabine in se hitro ohladil na željeno temperaturo.

3. Ko izbirate temperaturo v avtomobilu, morate biti pozorni, da ne izberete prenizko temperaturo. Razlika med nastavljeno temperturo in zunanjo temperturo nej ne bo večja od 7 stopinj Celzija. Če je torej zunaj 32 stopinj, potem nastavite klimo na 25 stopinj. Na ta način boste preprečili medtemperaturni šok, ki ga doživi telo, ki prehaja iz vročega okolja v ohlajeno in potem zopet v vroče. Tako boste tudi preprečili razvoj prehladnih obolenj zaradi klimatske naprave.

4. Ko omenjamo možnosti prehlada, je pomembno opozoriti tudi na to, da naj ohlajeni zrak kroži okoli vas in naj ne bo usmerjen direktno v vas. Ventilatorje, oziroma prezračevalne šobe zato usmerite stran od vas. S tem se izognete možnim prehladom, glavobolom in podhladom, ki lahko vodijo do revmatskih težav.

5. Moč delovanja ventilatorja nastavite na najmanjšo še učinkovito stopnjo. Če imate vgrajeno avtomatsko klimatsko napravo, potem izberite samodejno nastavitev (auto). Pri tej nastavitvi bo elektronika v avtomobilu sama zaznala temperaturo zraka in prilagodila moč ventilatorjev.

Pred poletjem še preverite ali vam klimatska naprava dobro deluje, ali je morda potrebno napolniti klimatsko tekočino. S pametno in pravilno uporabo je klima povsem primerna in nenevarna naprava, ki vam olajša in izboljša počutje v vročih dneh. Edina pomanjkljivost je le-ta, da boste na račun klimatske naprave porabili nekaj več goriva – od 0,5 do 1 liter na 100 kilometrov.

Vir: http://www.saop.si

Objavljeno v Nasveti
JSN Shine is designed by JoomlaShine.com | powered by JSN Sun Framework