V sklopu čezmejnega projekta Izboljšanje kakovosti življenja oseb z demenco na čezmejnem območju - Demenca aCROsSLO, ki je sofinanciran iz čezmejnega programa INTERREG V-A Slovenija - Hrvaška 2014-2020, so na NIJZ pripravili zloženko "Kaj je demenca in kako z njo živeti?"

 

Cilj zloženke je ozaveščanje širše javnosti o demenci in bralca seznaniti na koga v svojem okolju se lahko obrne po konkretno pomoč. Poleg tega seznanja o vzrokih demence in načinih s katerimi jo prepoznamo in diagnosticiramo. Ker lahko skupaj pomembno prispevamo k destigmatizaciji in ozavaščanju na področju demence, vas vljudno vabijo, da si jo preberete ali natisnete. Dostopna je na tej povezavi ali s klikom na fotografijo. Z obiskom spletne strani www.demenca.eu, pa boste našli še več koristnih informacij in iz projekta izhajajočih elektronskih gradiv.

Objavljeno v Zdravje

Vabimo vas na brezplačno predavanje Demenca – prepoznavanje in prvi znaki, ki bo v sredo, 25. januarja 2017, ob 17. uri v sejni sobi Četrtne skupnosti Golovec na Litijski 38/I.

Svojci osebe z demenco potrebujejo čim več informacij o poteku bolezni in o tem, kako ravnati z osebo z demenco. Predavala bo Maja Jurjevčič, univ.dipl.psih., dogodek pa pripravljata Mestna občina Ljubljana in Slovensko združenje za pomoč pri demenci Spominčica. Udeležba je brezplačna.

Demenca je kronična napredujoča bolezen, ki prizadene možganske celice, odgovorne za spomin, mišljenje, orientacijo, razumevanje, računske in učne sposobnosti govornega izražanja ter presoje. Najpogostejša oblika demence je Alzheimerjeva bolezen, ki predstavlja več kot dve tretjini demenc.

Objavljeno v Dogodki

RESje - Dileme in razpotja

torek, 01 september 2015 09:37
Prva dilema: napisati ali ne napisati?!
Rešeno: pišem!
 
Druga dilema: objaviti ali ne objaviti?
Do konca tega pisanja imam še čas, da se odločim! Sedaj pa pišem, ker mi to pomaga: da uredim misli, da na zadevo pogledam z vseh strani, da morda povprašam še naše prostovoljce ...
 
Alz Eu konferenca! Promocijsko podprt dogodek, do septembra, ko se bo konferenca zgodila, še bolj! Koliko naporov, koliko sredstev, koliko dela ljudi, ki jo organizirajo! Ja, seveda, prav je, da se o demenci govori, razpravlja, objavlja, debatira, tehta, raziskuje, predava in vse spoznava s čim več zornih kotov.
V Sloveniji je vse to potrebno toliko bolj, saj nimamo ne evidence o številu obolelih, ne pravočasnega zdravljenja oz. odkrivanja bolezni, ne centrov za zgodnje diagnosticiranje demence, ne – ah, toliko NEjev ...
 
Na srečanju z društvom, ki je organizator konference v Sloveniji, so nas na dogodek povabili, samo še uradno vabilo je manjkalo. Takoj smo začeli razmišljati, kdo se je bo udeležil, kdo bo pripravil prispevke za konferenco, koliko jih bo, katere prostovoljce bomo povabili in morda predstavili tudi njihovo delo z osebami z demenco.
 
Pa smo dobili še uradno povabilo, v angleščini. Prispevki smejo biti samo v angleščini, predstavitve vsebin na konferenci samo v angleščini. Glej ga zlomka, ena sama angleščina, konferenca pa je v Sloveniji! Najbrž zato, ker bodo gostje z različnih koncev sveta (čeprav je celo v Bruslju mogoče uporabljati svoj jezik, ne samo angleškega), prevajanje pa je zahtevno in zato tudi precejšen strošek.
 
Prostovoljci nam bodo prispevke najprej pripravili, nato prevedli v angleščino in jih v angleščini tudi povedali, smo si rekli.
Ampak: pogoj za udeležbo je plačilo – tudi tistih, ki bodo dali svoj pisni prispevek. In plačilo za vsakega, ki bo hotel, želel priti na konferenco za en dan, dva ali vse tri dni. Cenik je dolg kar nekaj strani. Vse variante so zajete.
 
Tretja dilema: iti ali ne iti?
Denarja za te namene nimamo. Ali pa ga imamo, a moramo temeljito razmisliti, za kaj ga bolj potrebujemo. Za udeležbo na konferenci je treba plačati, za vsak dan posebej, za vsak prispevek posebej ..., več prispevkov, za vsakega posebej in najnižja cena je 150 eur!
Mi pa že za izvajanje vsakodnevnih nalog nimamo zadosti sredstev.
 
Ah, cel kup dilem!
Se torej konference udeležiti ali ne? Napisati prispevek o našem delu in izkušnjah ali ne?
Vem, promocija je pomembna. Zelo. Še po toliko letih našega delovanja nas ne poznajo dovolj dobro, ljudje na splošno zamenjujejo ime našega projekta RESje z imenom društva, ki je sicer le nekaj let starejše kot naš projekt, je pa zaradi dobre promocije bolj znano. In prav je tako! A če nimaš sredstev, je težko poskrbeti že za stroške, ki nastajajo z delom prostovoljcev, kaj šele za promocijo tega plemenitega in dobro opravljenega dela.
 
Moja dilema?
Nagibam se k temu, da bi konferenca potekala brez nas, če bi to pomenilo več denarja za ponatis priročnika za svojce dementnih ali za realizacijo katere od drugih nalog našega programa.
Morda nam bo uspelo izdati ponatis priročnika za svojce oseb z demenco.
Morda nam bo letos uspelo vzpostaviti mrežo prostovoljcev v projektu RESje v vsaj 200 društvih.
Morda nam bo uspelo izvesti kakšno predavanje več kot lani.
Morda pa sredstva čudežno najdejo pot do našega projekta, ki teče ne glede na to, ali denar imamo ali ne ... 
In še en morda: bi lažje dobili kakšna sredstva za izvajanje naših nalog, če bi poskrbeli za boljšo promocijo?
 
Pa sem spet na začetku: DILEMA.
Kadar kolebam in obupujem, ker je enostavno vsega preveč, se spomnim, zakaj smo začeli, in telefonski pogovor s svojcem mi ponudi odgovor:
Pomagati čim prej in čim bolj neposredno!
Ni več dileme!?
 
A. Cajnko, vodja programa RESje
 
Objavljeno v Novice

Demenca - Kaj je to?

 
Demenca je zmanjšana sposobnost mišljenja, učenja, pomnjenja, razumevanja in presoje. Omenjene možganske funkcije se toliko poslabšajo, da to vpliva na vsakodnevno delovanje obolelega posameznika.
 
Kdo lahko zboli zaradi demence?  Demenca običajno prizadene starejše ljudi. Približno 5 do 8 % ljudi, starejših od 65 let ima eno od oblik demence. Število obolelih se močno povečuje s starostjo. Vsak peti človek, starejši od 80 let zboli za demenco. Ocenjujejo, da je v Sloveniji obolelih med 25.000 in 30.000 ljudi.
 
Kateri so vzroki demence?  Demenca sama po sebi ni bolezen, temveč skupek znakov, ki jih povzročajo različne bolezni. Najpogostejša je demenca pri Alzheimerjevi bolezni, razlikujemo pa še več kot 150 drugih vzrokov zanjo. Nekatere vzroke demence lahko omilimo ali odstranimo, vendar je takšnih demenc manj kot 15 %. Večinoma so kronične, napredujoče in neozdravljive.
 
Kako jo lahko preprečimo?  Večinoma demenc ne moremo preprečiti, lahko pa odložimo čas, ko se pojavi ali pa deloma omilimo potek. Strokovnjaki menijo, da pri preventivi igrajo pomembno vlogo zdrav način življenja z zdravo prehrano, fizično aktivnostjo, pomembna pa je tudi intelektualna in socialna aktivnost.
 
Na kaj moramo biti pozorni ali kateri so znaki demence?
·       izguba spomina na nedavne dogodke (zadnjih nekaj ur ali dni)
·       zmanjšana sposobnost načrtovanja različnih aktivnosti in reševanja problemov
·       težave pri opravljanju vsakodnevnih dejavnosti v domačem oziroma znanem okolju
·       časovna in krajevna neorientiranost, neprepoznavanje prej znanih krajev, zmedenost in ne znajdenost v tujem okolju
·       težave pri prepoznavanju predmetov, slik in prostorskih razmerij (težave pri branju, napačno ocenjevanje razdalje, neprepoznavanje razlike med toplim/hladnim)
·       težave pri poimenovanju predmetov in ljudi, težje vključevanje v razgovor, nezmožnost najti pravo besedo, težje razumevanje pogovora
·       zalaganje, izgubljanje predmetov (ključi, denar…)
·       slabša presoja in/ali odločanje v različnih situacijah
·       sprememba razpoloženja ali osebnostne spremembe
·       umik iz družbe, zmanjšanje socialnih stikov, opuščanje hobijev
 
Ali je vsako pozabljanje demenca?  Starejši se včasih težko spomnijo določenega podatka, časa, dneva v tednu, vendar se ga spomnijo po premisleku. Občasno se založijo predmeti, ki se pozneje najdejo.  Menijo, da njihov spomin ni več takšen, kot je bil nekoč. Kadar so težave, ki so povezane s spominom prehodne in/ali ne vplivajo bistveno na človekovo vsakodnevno funkcioniranje, govorimo o benignih spominskih (starostnih) motnjah in ne o demenci.
 
Kaj moramo storiti ob sumu, da smo oboleli za demenco? Na koga se lahko obrnemo za določitev diagnoze? 
Če posumite, da imate vi ali vaši bližnji demenco, se najprej posvetujte s svojimi najbližjimi in se obrnite na osebnega zdravnika. Pojasnite težave.  Osebni zdravnik bo verjetno opravil kratek test spoznavnih sposobnosti (KPSS) in  vas po presoji napotil na pregled k psihiatru ali nevrologu. 
Kot navaja tuja literatura, je priporočljivo  izprašati tudi svojce oziroma negovalce, ki so opazili kakršnekoli spremembe. Da bi izključili ostala obolenja, opravijo še testiranje krvi, urina in EKG (elektrokardiogram,magnetno resonančno ugotavljanje). Prav tako opravijo slikanje glave in psihološke teste, da izmerijo sposobnost pomnjenja. Šele po  temeljitih preiskavah in testiranjih lahko zdravnik postavi diagnozo.
                                                                          
 
Vir: ZDUS-Program RESje
Vodja programa Ana Cajnko
Objavljeno v Zdravje
V Zvezi društev upokojencev Slovenije že več let deluje program RESje. V programu nudimo informacije in podporo osebam z demenco in njihovim svojcem, ter izvajamo različna izobraževanja o problematiki demence.
 
Veseli smo kreativnega povezovanja v dvoletnem mednarodnem projektu Digital Timelines, imenovali smo ga »Spomini«. V projektu sodelujemo s predstavniki iz Anglije, Romunije, Švedske in Turčije.
 
Projekt je usmerjen v ugotavljanje razpoložljivosti različnih storitev in pripomočkov za osebe z demenco in njihove negovalce. Končni cilj projekta je program usposabljanja o uporabi tehnoloških pripomočkov, ki bodo osebam z demenco  pomagali spodbuditi in ohraniti njihov spomin. Z obujanjem prijetnih dogodkov iz njihovega preteklega življenja, podprtih s fotografijami, glasbo, videoposnetki (CD,DVD), bodo vzpostavljeni pogoji  za kvalitetno preživljenje skupnih trenutkov in poglabljanje osebnih vezi med negovalci oz. svojci,  ki je za osebe z demenco tako pomembno.
 
V začetku projekta vas vabimo k sodelovanju z izpolnjevanjem priloženega vprašalnika. Vprašalnik lahko izpolnite tudi preko spleta: https://www.1ka.si/a/56173. Veseli bomo tudi vašega nadaljnega sodelovanja. O aktivnostih v projektu in možnostih za vključitevanje vas bomo obveščali.
 
Prosimo, da vprašalnik vrnete po e-pošti na Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Potrebujete Javascript za pogled., ali po navadni pošti:ZDUS, SPOMINI, Kebetova 9, 1000 Ljubljana do 20. februarja 2015.
 
Za vse informacije smo dosegljivi na telefon  051 442 497, vsak delovnik med  10. in 18. uro ali  01 620 54 80, med 9. in 15 uro.
 
 
Za sodelovanje se vam vnaprej  zahvaljujemo.
                                                               prof. Ana Cajnko, dipl. soc. del. spec
vodja programa RESje in projekta  SPOMINI
 
Objavljeno v Novice
Aktivnostim ob obeležitvi 21. septembra - Svetovnega dneva Alzheimerjeve bolezni se pridružuje tudi Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti. Državna sekretarka na ministrstvu Martina Vuk je tako obiskala Dom starejših občanov Fužine, ki veliko pozornosti in aktivnost posveča prav kvaliteti življenja dementnih stanovalcev. Alzhaimerjevi bolniki predstavljajo že okoli 40% vseh stanovalcev v slovenskih domovih za starejše občane.

 

 

 

Državna sekretarka Martina Vuk in direktorica DSO Fužine Bojanka Genoriosta poudarili, da s porastom demence beležimo tudi večje povpraševanje po institucionalnemu varstvu, ki postaja vedno bolj prilagojeno in prijazno tudi do stanovalcev z demenco.

Zato moramo v Sloveniji še okrepiti aktivnosti na področju obvladovanja demence. Le ta je dobila pomembnejšo mesto tudi v Resoluciji o nacionalnem programu socialnega varstva za obdobje 2013-2020.

Na področju institucionalnega varstva starejših smo se s z novimi koncepti in metodami dela ter izobraževanjem zaposlenih pričeli ukvarjati že pred nekaj leti. Da bi pospešili uvajanje novih konceptov dela in bolj primerljivo obravnavo oseb z demenco je ministrstvo skupaj s Skupnostjo socialnih zavodov Sloveniji že leta 2011 izdalo Usmeritve za delo z osebami z demenco, v letošnjem letu pa še dopolnitve k tem usmeritvam.

Če je v tem primeru dobro poskrbljeno za starejše v institucijah, so premalo razvite storitve, ki so na voljo uporabnikom v domačem okolju. Še večja potreba po teh storitvah se pokaže takrat, ko so uporabniki osebe z demenco.

Državna sekretarka Martina Vuk je ob tem poudarila, da bodo aktivnosti ministrstva v prihodnje še naprej usmerjene v nadaljnji razvoj modernih - prilagojenih konceptov dela v domovih za starejše in posebnih socialno varstvenih zavodih. Eden od ključnih dokumentov, ki že nastaja na ministrstvu in je ena od prioritete vključena tudi v koalicijsko pogodbo, bo nov sistem dolgotrajne nege in osebne asistence.  Nujno potrebno je na tem področju  združiti vse vire in moči, da bomo lahko poskrbeli za varno  starost ljudi. Nov sistem naj bi tako posameznikom omogočil več izbire med storitvami. Vsak bi si lahko izbral tisto vrsto storitev, ki  njemu najbolj ustreza; prednostno pa se bodo razvijale storitve, ki bodo upravičencem dale možnost, da  čim dlje ostanejo v domačem okolju.

V skladu z Nacionalnim programom socialnega varstva, je poudarila državna sekretarka Martina Vuk, bomo krepili obstoječe in razvijali nove storitve v skupnosti, ki bodo prilagojene tudi za osebe z demenco. Ministrstvo bo tudi v prihodnje prek javnih razpisov podpiralo delovanje  nevladnih organizacij, ki izvajajo socialnovarstvene programe in imajo pomembno vlogo pri osveščanju in izobraževanju. MDDSZ v letošnjem letu sofinancira Slovensko združenje za pomoč pri demenci Spominčica, in sicer v višini okoli 19 tisoč evrov.

Hitrejše ukrepe na področju obvladovanja demence in bolj usklajeno sodelovanje med pristojnimi ministrstvi bomo zanesljivo zagotovili s sprejemom Nacionalnega plana za demenco (Ministrstvo za zdravje), nekaj nalog iz tega dokumenta pa bo možno financirati tudi iz EU sredstev nove finančne perspektive.

 

Objavljeno v Novice
V okviru Komisije za duševno zdravje pri ZDUS in programa RESje že nekaj let deluje odprti telefon na katerega lahko pokličejo kadarkoli svojci, ki skrbijo za osebe z demenco, tisti, ki jih zanima, kjer lahko kaj več izvedo o demenci in seveda tudi vsi tisti, ki se jim zdi, da se jih loteva demenca.
 
Na telefon so dosegljivi prostovoljci, ki so se usposabljali na področju urjenja spomina in dobili status trenerja spomina z licenco in so prostovoljci z dolgoletnimi izkušnjami s področja razreševanja problematike povezane z demenco. 
 
Ker delujejo že skoraj 10 let, so si v tem času pridobili veliko novih znanj tako teoretičnih kot praktičnih, ki jih preko odprtega telefona, predavanj ali delavnic prenašamo naprej tistim, ki nasvete potrebujejo. Tistim, ki želijo več vedeti o demenci, pa tudi o urjenju spomina in ohranjanju fizičnega in mentalnega zdravja, predvsem pa svojcem, ki skrbijo za osebe z demenco in nimajo časa hoditi na predavanja, pošljejo tudi  brošuro, če jim zaupajo svoj poštni naslov.
 
Na telefonski številki 051 442 497 so dosegljivi ob vsakem času dneva, vse dni v tednu.
 
Če se zgodi, da klica ne morejo prevzeti takoj, pokličejo klicatelja nazaj takoj, ko je to mogoče. Osebe, ki jih pokličejo so lahko tudi anonimne, če to želijo. Prosijo, da ne odlašate in v kolikor veste za morebitno zlorabo starejših, da jim le to takoj prijavite. Na področju demence je tega žal veliko.
 
Več lahko preberete na tej povezavi.
 
Objavljeno v Zdravje

Zasnova Komplet družabnih iger za starejše osebe, obolele za demenco je nastala v okviru kreativnega tabora »Oblikovanje agende ali kako se izogniti reševanju problemov, ki to niso« (april 2013)

Snemanje in montaža: Boris Benko
Scenarij: Barbara Predan (Pekinpah) in Boris Benko
Glasba: The Mist, Silence

Oblikovanje in razvoj Komplet družabnih iger za starejše osebe, obolele za demenco / D9: Jože Carli, Petra Černe Oven, Brina Fekonja, Breda Klančič, Katarina Kranjc, Gregor Makovec, Jure Miklavc, Barbara Predan, Urška Preis, Barbara Šušteršič, Silva Vitez

Partnerji: Dom starejših občanov Ljubljana Vič Rudnik – enota Bokalce, Zavod Papilot, Dom starejših občanov Fužine, izr. prof. dr. Aleš Kogoj, dr. med.

Vodja projekta za Studio Miklavc in društvo Pekinpah: Jure Miklavc
Vodja projekta za RRA LUR: Nataša Mršol
Vodja vsebinske zasnove projekta in kreativnega tabora za RRA LUR: mag. Tina Pezdirc Nograšek
Produkcija: Regionalna razvojna agencija Ljubljanske urbane regije (RRA LUR)

Avtorji idejne zasnove: Brina Fekonja, Breda Klančič, Katarina Kranjc, Gregor Makovec, Urška Preis
Mentorici: dr. Petra Černe Oven in dr. Barbara Predan (Pekinpah, ALUO)

Organizacija: RRA LUR in društvo Pekinpah

Komplet družabnih iger za starejše osebe, obolele za demenco / D9 (Študija primera) from Drustvo Pekinpah on Vimeo.

Objavljeno v Video

Že nekaj desetletij  plesni priročniki hvalijo koristi plesa, vendar le, če se z njim ukvarjamo pogosto. 

Z raziskavami in analizami so ugotovili, da pozitivno deluje tudi na  dodatne elemente zdravja: zmanjševanje stresa in povečanje ravni serotonina s svojim občutkom ugodja.

Zadnje raziskave pa so zaznale še nekatere dodatne prednosti

Redna plesna aktivnost nam stimulira možgansko dejavnost v mnogo večji intenzivnosti kot ostali športi.  Študija kaže na to, da možganska dejavnost pri plesu zaustavi napredek  Alzheimerjeve bolezni in druge demence, podobno kot  lahko vodi telesna vadba do telesne kondicije.

Merilo, hkrati pa metoda za  spremljanje stopnje demence in Alzheimerjeve bolezni, je bila duševna ostrina starejših oseb nad 70 let.

Presenečenje rezultata raziskovalne naloge o plesu je bila ta, da skoraj nobena od fizičnih aktivnosti, s katero se ukvarjajo starejši, ne nudi zaščite pred demenco. Zagotavlja kardiovaskularne koristi, vendar pa je bil poudarek te raziskave povečanje umske sposobnosti. Izstopala je pomembna izjema: edina telesna dejavnost za zaščito proti demenci  je bila redna plesna aktivnost.

Ples tudi povečuje spominsko sposobnost  vida v vseh starostnih obdobjih.

Rezultati raziskave:

* Branje -35% zmanjšano tveganje za demenco

* Kolesarjenje in plavanje – 0%

* Reševanje križank vsaj štiri dni v tednu – 47%

* Igranje golfa – 0%

* Ples pogosto -76%.

Takoj se pojavi dvoje vprašanj:

• Zakaj ima ples večjo vlogo in so rezultati boljši kot pri drugih dejavnostih za izboljšanje duševnega zdravja in zmogljivosti?

• Ali to pomeni vse vrste plesa, ali je ena vrsta plesa boljša od drugega?

Vsega raziskovalna naloga  ni podala. Ni odgovora na vprašanje različnih vrst plesa, kajti zato bi bila potrebna posebna naloga.

Dodane vrednosti plesa v primerjavi s telovadbo

Bistvo dodane vrednosti in inteligence pri plesu  so sprejemanje odločitev, ki se zahtevajo v delčku sekunde  v nasprotju s ponavljajočimi vajami.

Eden od načinov, da to dosežemo,  je, da se naučijo starejši  nekaj novega. Ne le plesati, ampak poskusiti nekaj novega. Ni potrebno skrbeti zato, da teh novosti, ki se jih bodo naučili,  ne bodo starejši nikoli potrebovali.

Naj bo to izziv za  um. Spodbujal bo željo možganov, da si ustvarjajo potrebo po novih poteh – povezavah.

Težki in zahtevni elementi plesa, povezave več zaporedij in ne fizično težki, imajo večji učinek, čeprav so včasih med postopkom učenja moteči, težko dojemljivi, kajti  ustvarili bodo večjo potrebo po novih živčnih poteh – sinapsah.

Ples združuje hkrati več funkcij možganov naenkrat; gibalno, racionalno, glasbeno. Ne gre pa tudi brez čustvenih  procesov. Za učenje plesa ni nikoli prepozno, nekateri potrebujejo več ponovitev, drugi manj. Učljivost starejših in sposobnost dojemanja novih znanj pri plesu  ne odstopa od učenja drugih novih znanj s področja jezikov, astronomije, umetnosti,….

Tokratni članek predstavlja predvsem dodano vrednost  plesa z enega področja; da je to lahko pripomoček za odpravo demence, ne gre pa zanemariti dejstva, da napredka pri plesu ni brez primerne telesne pripravljenosti.

Pripravil:

JAKA SADAR

Dodatni vir podatkov:

21-letna študijo o starejših občanih,  je vodil Albert Einstein College of Medicine v New Yorku, ki se financira z Nacionalnega inštituta za staranje, podatki pa so objavljeni v New England Journal of Medicine.

Vir: http://dcaljubljana.wordpress.com/

Objavljeno v Novice

Alzheimer caffe Domžale

torek, 15 oktober 2013 15:07

Vabimo vas v Knjižnico Domžale, kjer v sodelovanju z Domom upokojencev Domžale potekajo pogovori o demenci, ki nosijo ime Alzheimer caffe. Gostja prvega jesenskega srečanja bo Neva Železnik, novinarka, urednica Naše žene in revije Europa donna. Vabljeni!

Vabimo vas v Knjižnico Domžale, kjer v sodelovanju z Domom upokojencev Domžale potekajo pogovori o demenci, ki nosijo ime Alzheimer caffe. Gostja prvega jesenskega srečanja bo Neva Železnik, novinarka, urednica Naše žene in revije Europa donna, avtorica knjige Adijo, grem domov… temne sence demence. V njej je odkrito spregovorila o bolezni svoje matere in njunem odnosu. S knjigo je želela opozoriti na mnoge težave sorodnikov, napake, ki jih delajo, nemoč in občutke krivde, sramu in jeze. Pogovor bo vodila Cveta Zalokar- Oražem. Vstop prost!

Vir: Knjižnica Domžale, Napovednik.com

Objavljeno v Dogodki