Prispevki filtrirani po datumu: ponedeljek, 02 januar 2017
ponedeljek, 02 januar 2017 13:59

Vsak tretji odrasel Slovenec je upokojenec

Med prebivalci, starimi 15 let ali več, je bilo prvega januarja letos 31 odstotkov upokojencev, ali vsaka tretja odrasla oseba. Število aktivnih prebivalcev se je v primerjavi z letom 2015 povečalo za 4300. Povečal se je tudi delež višje- in visokošolsko izobraženih, ki je dosegel 22 odstotkov vseh odraslih prebivalcev, so sporočili iz Sursa.
 
Po podatkih statističnega urada RS (SURS) se je število aktivnih prebivalcev, to so zaposleni in brezposelni skupaj, v letu 2015 povečalo za približno 4300, torej na 941.818 odraslih prebivalcev. Zaposleni so prvega januarja letos predstavljali 88 odstotkov vseh aktivnih prebivalcev, kar je približno 0,8 odstotne točke več kot leto prej.
 
Število upokojencev med prebivalci Slovenije se v lanskem letu ni bistveno spremenilo in jih je prvega januarja 2016 bilo 536.895. Neaktivni prebivalci, stari 15 let ali več, so predstavljali dve tretjini, torej 66 odstotkov. Zmanjšalo pa se je število učencev, dijakov in študentov za približno 7600, število drugih neaktivnih pa se je povečalo za okoli 3400.
 
Delež prebivalcev s terciarno izobrazbo se je v letu 2015 povečal za 0,8 odstotne točke. Na začetku letošnjega leta je Slovenija imela 388.358 prebivalcev s končano višjo ali visoko šolo. Povečanje je bilo izrazitejše med ženskami. Delež žensk z terciarno izobrazbo se je namreč povečal za 0,9 odstotne točke, pri moških pa za 0,6 odstotne točke.
 
Skupaj je bilo med prebivalci, starimi 15 let ali več, takih, ki so imeli končano največ osnovno šolo 443.608. Število prebivalcev z osnovnošolsko ali nižjo izobrazbo se je v letu 2015 zmanjšalo, in sicer deloma zato, ker mladi večinoma nadaljujejo šolanje na višji stopnji, deloma pa zato, ker so tako stopnjo izobrazbe zelo pogosto imeli prebivalci, ki so v lanskem letu umrli.
 
Med prebivalci, starimi 65 let ali, je bilo prvega januarja letos osnovnošolsko ali nižje izobraženih 43 odstotkov, med prebivalci, starimi od 25 do 49 let, pa je delež takih znašal 11 odstotkov.
 
Med zaposlenimi je bilo takih s terciarno izobrazbo 33 odstotkov. Med brezposelnimi pa jih je bilo skoraj pol manj, torej 19 odstotkov. Delež srednješolsko izobraženih je bil v obeh skupinah okrog 60 odstotkov. Temu ustrezno je bilo med brezposelnimi precej več prebivalcev z osnovnošolsko ali nižjo izobrazbo, to je 21 odstotkov, med zaposlenimi pa je bilo takih 10 odstotkov.
 
Med upokojenci je bilo 40 odstotkov takih, ki so imeli osnovnošolsko ali nižjo izobrazbo. Zaradi specifične sestave te skupine prebivalcev, in sicer zaradi razloga, da visoko starost doživi več žensk kot moških, je bilo med upokojenci več žensk z osnovnošolsko ali nižjo izobrazbo (50 odstotkov), kot moških (27 odstotkov). Najmanjša je bila razlika v izobrazbi med spoloma med upokojenci s terciarno izobrazbo, teh pa je bilo sicer sorazmerno malo, približno 12 odstotkov, in so bili večinoma mlajši od 75 let, še sporoča Surs.
Objavljeno v Novice

Prazniki v Sloveniji

 

DatumDan v tednu

Praznik

 

01.01.2017 Nedelja Novo leto
02.01.2017 Ponedeljek Novo leto
08.02.2017 Sreda Prešernov dan
16.04.2017 Nedelja Velika noč
17.04.2017 Ponedeljek Velikonočni ponedeljek
27.04.2017 Četrtek Dan boja proti okupatorju
01.05.2017 Ponedeljek Praznik dela
02.05.2017 Torek Praznik dela
25.06.2017 Nedelja Dan državnosti Slovenija
15.08.2017 Torek Marijino vnebovzetje
31.10.2017 Torek Dan reformacije
01.11.2017 Sreda Dan spomina na mrtve
25.12.2017 Ponedeljek Božič
26.12.2017 Torek Dan samostojnosti in enotnosti Slovenija

 

 

Prazniki v Italiji

DatumDan v tednuPraznik
01.01.2017 Nedelja Novo leto
06.01.2017 Petek Sveti trije kralji
16.04.2017 Nedelja Velika noč
17.04.2017 Ponedeljek Velikonočni ponedeljek
25.04.2017 Torek Dan osvoboditve
01.05.2017 Ponedeljek Praznik dela
02.06.2017 Petek Dan republike Italije
15.08.2017 Torek Marijino vnebozetje
1.11.2017 Sreda Dan spomina na mrtve
8.12.2017 Petek Brezmadežno spočetje
25.12.2017 Ponedeljek Božič
26.12.2017 Torek Dan svetega Štefana

 

Prazniki v Avstriji

 

DatumDan v tednuPraznik
01.01.2017 Nedelja Novo leto / Neujahrstag
06.01.2017 Petek Sveti trije kralji / Heilige Drei Könige
16.04.2017 Nedelja Velika noč / Ostern
17.04.2017 Ponedeljek Velikonočni ponedeljek / Ostermontag
01.05.2017 Ponedeljek Državni praznik / Staatsfeiertag
25.05.2017 Četrtek Vnebohod / Christi Himmelfahrt
05.06.2017 Ponedeljek Binkoštni ponedeljek / Pfingstmontag
15.06.2017 Četrtek Fronleichnam
15.08.2017 Torek Marijino vnebovzetje / Mariä Himmelfahrt
26.10.2017 Četrtek Dan državnosti / Nationalfeiertag
01.11.2017 Sreda Dan spomina na mrtve / Allerheiligen
08.12.2017 Petek Brezmadežno spočetje / Immaculate Conception
25.12.2017 Ponedeljek Božič / Weihnachten
26.12.2017 Torek Dan svetega Štefana / Stefanitag

 

 Prazniki na Madžarskem

 

DatumDan v tednuPraznik
01.01.2017 Nedelja Novo leto / Újév
15.03.2017 Sreda Spominski dan revolucije 1848 / Nemzeti ünnep
16.04.2017 Nedelja Velika noč / Húsvétvasárnap
17.04.2017 Ponedeljek Velikonočni ponedeljek / Húsvéthétfő
01.05.2017 Ponedeljek Praznik dela / A munka ünnepe
04.06.2017 Nedelja Binkoštna nedelja / Pünkösd
05.06.2017 Ponedeljek Binkoštni ponedeljek / Pünkösd
20.08.2017 Nedelja Dan državnosti / Szent István ünnepe
23.10.2017 Ponedeljek Spominski dan revolucije 1956 / Nemzeti ünnep
01.11.2017 Sreda Dan spomina na mrtve / Mindenszentek
25.12.2017 Ponedeljek Božič / Karácsony
26.12.2017 Torek Karácsony másnapja

 

Prazniki na Hrvaškem

DatumDan v tednuPraznik
01.01.2017 Nedelja Novo leto / Nova godina
06.01.2017 Petek Sveti trije kralji / Sveta tri kralja
16.04.2017 Nedelja Velika noč / Uskrs
17.04.2017 Ponedeljek Velikonočni ponedeljek / Uskršnji ponedjeljak
01.05.2017 Ponedeljek Praznik dela / Praznik rada
15.06.2017 Četrtek Tijelovo
22.06.2017 Četrtek Dan boja proti Fašizmu / Dan antifašističke borbe
25.06.2017 Nedelja Dan državnosti 
05.08.2017 Sobota Dan zmage in domovinske hvaležnosti / Dan domovinske zahvalnosti
15.08.2017 Torek Marijino vnebovzetje / Velika gospa
08.10.2017 Nedelja Dan neodvisnosti / Dan nezavisnosti
01.11.2017 Sreda Dan spomina na mrtve / Dan svih svetih
25.12.2017 Ponedeljek Božič / Božić
26.12.2017 Torek Dan svetega Štefana / Sveti Stjepan
Objavljeno v Novice
ponedeljek, 02 januar 2017 10:00

Pravoslavni Božič

Pravoslavni kristjani po vsem svetu in tudi v Sloveniji 7. januarja praznujejo božič, praznik Jezusovega rojstva.

Praznik, ki ga v nekaterih pravoslavnih cerkvah zaradi uporabe julijanskega koledarja obeležujejo pozneje kot drugi kristjani, pričakajo s polnočnicami, slovesna bogoslužja pa potekajo tudi na božično jutro.

 

pravoslavna-cerkev

Priprave na božič, praznik Jezusovega rojstva, potekajo šest tednov, v tem času pa velja tudi post. Na predvečer božiča verniki poleg badnjaka, ki je znamenje novorojenega Jezusa, v domove ponavadi nesejo tudi slamo ter tako simbolično ustvarijo prostor, v kakršnem se je pred dvema tisočletjema rodil Jezus.

V nekaterih pravoslavnih cerkvah božič praznujejo pozneje kot ostali kristjani, saj v 16. stoletju niso sprejeli koledarja, ki ga je uvedel papež Gregor XIII. Tako še vedno uporabljajo julijanski koledar, ki za gregorijanskim zaostaja za 13 dni.

Tudi Srbska pravoslavna cerkev, ki je prisotna v Sloveniji, božič obeležuje 7. januarja po gregorijanskem koledarju, istočasno pa praznujejo tudi v Črni gori, Makedoniji, Rusiji in Gruziji pa tudi v jeruzalemski, antiohijski, aleksandrijski in carigrajski patriarhiji. Grška, Romunska, Bolgarska in nekatere manjše pravoslavne cerkve pa so sprejele novi pravoslavni koledar ali Milankovićev koledar, ki je enak gregorijanskemu, in so tako božič praznujejo na 25. december.

Pravoslávje spada med tri večje veje krščanstva. Od katolištva se je ločilo po vzhodnem razkolu leta 1054. Razširjeno je predvsem v Vzhodni Evropi in na Bližnjem vzhodu. Za pravoslavje je značilno, da nima enotnega poglavarja, kot je papež pri katolikih. Vsaka državna ali narodna Cerkev je avtokefalna (samostojna) in ima svojega patriarha, ki je njen poglavar.
Izraz pravoslavje ali ortodoksija (grško ορθοδοξία [orthodoksia]; iz besed ορθός [orthos] - pravi in δόξα [doksa] - slava) pomeni vse tiste, ki po lastnem prepričanju prav slavijo Boga. Pravoslavni kristjani opisujejo ostale kristjane, zlasti katolike, z besedo heterodoksija - tisti, ki drugače slavijo Boga.
Pravoslavje se deli na dve večji skupini Cerkva:
Prvo skupino imenujemo Vzhodne pravoslavne Cerkve (ali Pravoslavne Cerkve v ožjem pomenu besede).
Drugo skupino imenujemo Orientalske pravoslavne Cerkve ali Stare pravoslavne Cerkve.

Vir:http://podpalmo.sihttp://sl.wikipedia.org

Objavljeno v Novice