Prispevki filtrirani po datumu: četrtek, 19 januar 2017
ZDUS-ov predlog zvišanja pokojnin za 40 let pokojninske dobe – obrazložitev glede ženskih pokojninskih predlogov
 
Na ZDUS dobivamo številne pripombe, da nismo upoštevali ženskih pokojninskih predlogov za 40-letno pokojninsko dobo brez dokupa in da niso v enakopravnem položaju, a je to mišljenje zmotno. Seveda bo spremembo Zakona ZPIZ 2 vlada poslala v Državni zbor, kjer bo tekla razprava.
 
Ker je najnižja pokojninska osnova vgrajena v sistem predvsem z namenom zagotavljanja večje socialne in materialne varnosti prejemnikov nizkih pokojnin po zakonu upravičenih do take odmere, bi bilo utemeljeno pričakovati, da je določena najmanj v tolikšni višini, ki vsaj upravičencem z dopolnjenimi 40 leti pokojninske dobe zagotavlja primerno pokojnino. V resnici pa ni tako! Starostna pokojnina moškega, odmerjena od najnižje pokojninske osnove za tolikšno dobo, je celo nižja od cenzusa za dodelitev varstvenega dodatka po Zakonu o socialnovarstvenih prejemkih. Navedeni prejemek je namenjen osebam, ki si materialne varnosti ne morejo zagotoviti zaradi okoliščin, na katere sami ne morejo vplivati. Cenzus od začetka letošnjega leta znaša 470,76 eur.
 
Od 1. januarja 2016 znaša najnižja pokojninska osnova 775,10 eur. Starostna pokojnina, odmerjena od te osnove za 40 let pokojninske dobe, znaša za moškega 443,74 eur. Za žensko pa znaša za v letošnjem letu zahtevanih 39 let in 4 mesece pokojninske dobe za pridobitev pravice do te pokojnine (zaradi ugodnejše lestvice za odmero) 498 eur.
 
Iz teh razlogov smo začeli postopek in upoštevali spodnji limit za 40-letno pokojninsko dobo brez dokupov pri moških 443 eur, saj so bila odstopanja pri ženskah za 55 eur, t.j. 498 eur, kar ni v skladu z zakonodajo, ki določa, da se po letu 2019 oba spola izenačita. Pri predlogu nismo posegli po zakonskih osnovah v ZPIZ 2 in je predlog sestavni del zakona, ki ne vsebuje spremembe dviga najnižje pokojninske osnove za leto 2016 v višini 775,10 eur. Prikazan bo kot dopolnilo.
 
Zato pri ženskah ne prihaja do drugačne utemeljitve, saj so že v letu 2016 dosegle 498 eur za 40-letno pokojninsko osnovo brez dokupa. Za pogled v preteklost smo pri ZPIZ pridobili naslednje podatke:
 
Ženske, ki so se upokojevale po 35 letih dela, so 5 let manj plačevale v pokojninsko blagajno, 5 let prej so se upokojile in tako 5 let dalj uživale pokojnino. Pred letom 1992 pa ni bilo pogoja starosti pri doseženih 35 letih pokojninske dobe, kar pomeni, da se je lahko ženska, ki je začela delati s 15 leti starosti, upokojila pri starosti 50 let, sedaj pa se lahko pri starosti 57 let (znižanje starostne meje zaradi vstopa v zavarovanje pred 18. letom). Po ZPIZ-92 se je do uvedbe ZPIZ-1 ženska lahko upokojila s 35 leti pokojninske dobe v starosti 53 let. Torej so vprašanja, kdo in kdaj ni bil ali je v enakopravnem položaju ter zakaj, ustavno sporna.
 
Pred letom 2000 se je pokojninska osnova določila na podlagi 10-letnega, v letu 2017 pa na podlagi 23-letnega povprečja. Tako sta bolj vprašljivi primerjava in enakopravnost med samimi ženskami, ki so se upokojevale pod različnimi pogoji, da bi se 35, 36, 37, 38 let dela enačilo s 40 leti dela (pokojninske dobe brez dokupa) – to bi bilo težko sprejemljivo, še manj pravično in enakopravno.
 
Od leta 2000 ni več polne pokojnine, ki je obstajala do leta uveljavitve ZPIZ-1, ko je bila za žensko za 35 let pokojninske dobe, za moškega pa za 40 let odmera 85 %.
 
Utemeljeno smo poslali predlog vladi z naslednjo vsebino:
 
V zvezi s predlogom ZDUS za dvig pokojnin za 40, 39, 38 in 37 let pokojninske dobe brez dokupa smo v zavodu pripravili izračune o finančnih učinkih tega predloga.
 
Predlagano bi prišlo v poštev za približno 33.000 upokojencev, od tega 31.800 starostnih (10.000 žensk) in 1.200 invalidskih. Skupni znesek povečanja je približno 615.000 eur na mesec, kar pomeni na letni ravni približno 7,38 milijona eur.
 
                                                                        Janez Sušnik,
                                                                     predsednik ZDUS
Objavljeno v Novice

Različna vplačila, enake pravice: zaposleni za zdravstvo 13,45 odstotka od plače, Zpiz za upokojence le 5,96.

Karl Erjavec, predsednik Desusa:
Kar bojim se tega dneva (ko bo predstavljena reforma, op. p.), saj v Desusu že dalja časa opozarjamo, da se zdravstvena reforma pripravlja prepočasi. Upam, da bo prinesla konkretne predloge, da bodo zlasti v funkciji zaščite javnega zdravstva. Pričakujemo ureditev centralnega naročanja zdravil in medicinskih pripomočkov ter predvsem predstavitev programa odprave čakalnih vrst in koliko bo to stalo.
 
Samo Fakin, nekdanji generalni direktor ZZZS:
Še nikoli ni toliko ljudi čakalo na zdravstveno storitev. Za 400.000 čakajočih je vsak dan čakanja predolg. Počasnost in skrivnostnost pripravljanja reforme napovedujeta nadaljnje stopicanje na mestu. Najverjetneje se bo vse skupaj zavleklo v mandat naslednje vlade.
 
Zdenka Čebašek Travnik, predsednica Zdravniške zbornice Slovenije:
Pričakujem, da bo politika priskrbela več denarja za zdravstvo, da bomo lahko zaposlili več zdravnikov in s tem vplivali, da bodo pacienti dobili boljšo zdravstveno oskrbo. Besedila reforme še ne poznam, ko ga bom, bom lahko povedala kaj več.
 
Prvi obrisi zdravstvene reforme so znani. Ključni zakon predvideva, da bo v javni zdravstveni blagajni denarja več. Nova obvezna dajatev, ki bo nadomestila sedanje prostovoljno dopolnilno zavarovanje, bo zajela vse razpoložljive prihodke, tudi najemnine, dividende, honorarje.
 
Po besedah Petra Požuna, vodje odbora za zdravstvo pri SMC, prinaša reforma več solidarnosti in pravičnosti, ohranja javno zdravstvo in ne krči košarice zdravstvenih pravic. Več solidarnosti bo prinesla prav nova dajatev, ki bo nadomestila doplačila k zdravstvenim storitvam in z njimi pogojeno dopolnilno zavarovanje. »Tisti, ki zaslužijo malo več, bodo plačevali malo več, tisti, ki zaslužijo manj in prihajajo iz socialno šibkejših okolij, bodo plačevali manj,« je pojasnil Rok Novak iz SMC. Kolikšna bo nova dajatev, bo znano danes, ko bo ministrica Milojka Kolar Celarc ključni zakon o zdravstvenem varstvu in zavarovanju predstavila najprej koalicijskemu vrhu, nato pa še javnosti. Nova dajatev bo po besedah Požuna stabilizirala javno zdravstveno blagajno. Ta zbere zdaj 2,4 milijarde, tri zasebne zavarovalnice pa 465 milijonov evrov na leto.
 
Denar za skrajšanje čakalnih dob bo zagotavljal tudi državni proračun. V desetih letih bomo tako dosegli evropsko povprečje glede sredstev, je povedal Požun.
 
Ali bodo po ukinitvi dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja tri zasebne zavarovalnice – Vzajemna; Triglav, Zdravstvena zavarovalnica; Adriatic Slovenica – še delovale ali bodo propadle, še ni znano. Po Požunovih besedah bodo zdravstvene pravice ostale nespremenjene, torej iz tega naslova ne bodo imele novih poslov, kot so predvidevale.
 
Ključni upokojenci

Drugi cilj – več pravičnosti – bo prinesla sprememba prispevnih stopenj. Zdaj plačujejo posamezne skupine prebivalcev za zdravstvo zelo različno (glej tabelo), pravice pa imajo enake, je dejal Požun. Po novem bosta namesto 11 različnih prispevnih stopenj samo dve. Kaj konkretno bo to prineslo posameznim skupinam prebivalcev in kolikšen bo skupni izkupiček za zdravstveno blagajno (ZZZS), bomo izvedeli predvidoma danes.

Izenačevanja prispevnih stopenj so se lotili tudi že drugi ministri za zdravje, nazadnje Tomaž Gantar v času vlade Alenke Bratušek, ki mu je uspelo nekoliko zmanjšati razlike med posameznimi skupinami prebivalcev, a še zdaleč ne vseh. Medtem ko zaposleni ljudje za zdravstvo plačujejo 13,45 odstotka od bruto plače, v povprečju 203 evre na mesec, plačujejo mnogi drugi precej manj. Za upokojence, denimo, plačuje Zpiz (kot delodajalec) po prispevni stopnji 5,96 odstotka, v povprečju le 56 evrov na mesec, drugega dela prispevka (delojemalčevega) pa ne plačuje zanje nihče. Gre za zelo številčno skupino (pol milijona zavarovancev), ki ima zelo velike potrebe po zdravstvenih storitvah. Vendar se tega ni upal lotiti nihče. Ali se bo tokratna reforma, bomo izvedeli danes.

Več iz državnega proračuna

Bistveni del reforme je tudi zagotovitev več sredstev za zdravstvo iz državnega proračuna, na kar je Slovenijo opozorila tudi mednarodna analiza. Slovenski državni proračun zagotavlja za zdravstvo le tri odstotke – najmanj v EU. Požun je dejal, da bodo postopoma prenesli stroške, ki niso za zdravstvene storitve, z ZZZS na proračun. Gre za približno 100 milijonov evrov na leto. Napovedal je, da bodo prve milijone zagotovili že letos, čeprav finančni načrt proračuna zdaj tega še ne vsebuje. Denar bo namenjen za skrajševanje nerazumno dolgih čakalnih dob. Vsi navedeni finančni ukrepi bodo slovenska sredstva za zdravstvo v desetih letih pripeljali na evropsko raven. Države EU v povprečju namenjajo za zdravstvo 1963 evrov, Slovenija pa le malo več kot 1200 evrov na prebivalca, je navedel.

Reforma bo spremenila tudi upravljanje ZZZS, zato je predsednica upravnega odbora ZZZS Lučka Böhm pred nekaj dnevi pisala ministrici nujno pismo, v katerem jo je spomnila, da je poglavitno pričakovanje ZZZS njegova avtonomija. Kaže, da se bo spremenil tudi postopek vsakoletnega dogovarjanja o razdelitvi sredstev v zdravstvu, od ZZZS se pričakuje tudi postavitev standardov storitev in vgradnih materialov.

Pet zakonov

Skupaj bo v reformnem paketu pet zakonov. Novela zakona o zdravstveni dejavnosti je v javnosti že leto dni. Koalicija jo je ta torek ponovno obravnavala, a je menda večina besedila spremenjenega, zato nekateri zahtevajo novo javno razpravo. Po Požunovih besedah to ne pride v poštev, novela bo šla čim prej v vlado in parlament. V javni razpravi sta še novela zakona o pacientovih pravicah ter izhodišča za zakon o kakovosti in varnosti. Če se bo danes koalicija strinjala z osnutkom zakona o zdravstvenem zavarovanju, bo reforma dobila že precej oprijemljive poteze. Povsem neznan pa je še zakon o upravljanju in vodenju zdravstvenih zavodov.

Vir: http://www.zdus-zveza.si/

Objavljeno v Novice

Ministrica za zdravje Milojka Kolar Celarc je po koalicijskem vrhu javno predstavila dolgo pričakovano zdravstveno reformo. Ključna spremeba je, da bo dopolnilno zdravstveno zavarovanje zamenjalo obvezno zdravstveno nadomestilo, ki ga bomo plačevali glede na svoj bruto dohodek.

Ključni poudarki:

- dopolnilno zdravstveno zavarovanje se ukinja 

- vse pravice bodo krite iz obveznega zdravstvenega zavarovanja

- glede na bruto plačo bo uvedenih sedem plačilnih razredov

- najnižji prispevek bo 20 evrov mesečno, najvišji pa 75 evrov

- 80 odstotkov ljudi bo plačevalo manj kot danes za dopolnilno zavarovanje, trdi ministrica

- letos bodo namenili več 20 milijonov evrov za zmanjševanje čakalnih vrst

"Danes z velikim veseljem naslavljam vse državljane Republike Slovenije, da smo po 24 letih dobili nov predlog zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zakonu, ki bo sodoben in bo zagotavljal tudi dolgoročno financiranje," je uvodoma dejala ministrica Milojka Kolar Celarc. Rešitve je po njenih besedah koalicija na današnjem vrhu že potrdila.

Košarica pravic se ne krči, spremembe glede plačila

S predlogom zakona uvajajo pregledno košarico pravic, ki se ne bo zmanjšala, in realizirajo ustavno odločbo, da morajo biti pravice določene v zakonu.

Podrobneje definirajo tudi postopke uveljavljanja pravic in ukinjajo doplačila za pravice iz košarice obveznega zdravstvenega zavarovanja, kar pomeni, da bodo vse pravice krite iz obveznega zdravstvenega zavarovanja.

To pomeni, da se ukinja dopolnilno zdravstveno zavarovanje, s tem pa se uvaja obvezno zdravstveno nadomestilo, ki se bo plačevalo po solidarnostnem principu.

Uvedli bodo sedem plačilnih razredov, v katere bodo državljani razvrščeni glede na bruto dohodek (aktivni in pasivni) - najnižji prispevek bo 20 evrov mesečno, najvišji pa 75 evrov. "Pri čemer bo 80 odstotkov vseh prebivalcev plačevalo manj, kot je danes za dopolnilno zdravstveno zavarovanje," zagotavlja ministrica.

V obvezno zavarovanje bodo po novem vključene vse osebe, tudi otroci. Omejili bodo zavarovanje partnerjev, dvanajst zavarovalnih statusov pa bo po novem namesto dozdajšnjih 25.

Enajst prispevnih stopenj bodo poenotili na dve plus upokojensko. Delojemalska in delodajalska se ne spreminjata, nova pa bo prispevna stopnja za upokojence.

Uvajajo se tudi spremembe na področju bolniškega nadomestila, pri čemer bodo določil najnižji in najvišji znesek nadomestila, predvidena je tudi časovna omejitev nadomestila za čas bolniške, in sicer na eno leto oz. na 18 mesecev v dveh letih.

Z vsemi ukrepi bo po besedah ministrice v zdravstveno blagajno do leta 2022 prišlo dodatnih 300 milijonov evrov.  

Letos več kot 20 milijonov evrov za zmanjševanje čakalnih dob

"Da čakalnih dob v Sloveniji ne bi bilo, ni mogoče. Delamo in trudimo se, da ne bi bilo nedostopno dolgih čakalnih dob. Letos bomo za skrajševanje čakalnih dob dodatno namenili več kot 20 milijonov evrov " je o projektu skrajševanja čakalnih dob dejala državna sekretarka Sandra Tušar.

Denar za skrajševanje prekomernih čakalnih dob bomo zagotovili preko ministrstva za finance, ki bodo plačale pripravništvo.

Vir: siol.net

 

Objavljeno v Novice

Ministrica za zdravje Milojka Kolar Celarc je po predstavitvi na koaliciji predlog zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju predstavila še na novinarski konferenci. V zakonu predlagajo časovno omejitev nadomestila za bolniško, ukinitev dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja in ukinitev doplačil iz obveznega zavarovanja.

Po besedah ministrice s predlogom uvajajo natančno določeno košarico pravic, ki jih sicer ne zmanjšujejo, hkrati pa ukinjajo doplačila za pravice iz košarice obveznega zdravstvenega zavarovanja.
 
Predlagajo časovno omejitev pravice do denarnega nadomestila v primeru bolniške na eno leto. "Smo namreč edina država v EU, ki ima neomejen čas trajanja bolniške," je povedala. Določajo pa tudi tako najnižji kot najvišji znesek bolniške.
 
S predlogom po besedah ministrice zasledujejo cilj, da v obvezno zavarovanje vključijo vse osebe v državi, kot tudi da zagotovijo obvezno zavarovanje za vse otroke. Omejujejo pa zavarovanje partnerjev.
 
Dopolnilno zdravstveno zavarovanje po besedah ministrice ukinjajo na način, "da se uvede obvezno zdravstveno nadomestilo, ki se bo plačevalo po solidarnostnem principu". Osnova za odmero bodo bruto dohodki, pri čemer bodo zavezanci razvrščeni v razrede. "Tako bo okoli 80 odstotkov prebivalcev plačevalo manj kot danes plačuje za dopolnilno zdravstveno zavarovanje," je povedala.
 
Z vsemi ukrepi bo po besedah ministrice v zdravstveno blagajno do leta 2022 prišlo dodatnih 300 milijonov evrov.
 
Koalicija je po besedah Kolar Celarčeve osnovni predlog podprla, si bo pa vzela še deset dni časa, da prouči posamezne člene. Zakon bi lahko tako šel v javno obravnavo 1. februarja.
 
Državna sekretarka na ministrstvu Sandra Tušar pa je predstavila enkratni dodatni program za skrajševanje čakalnih vrst v zdravstvu v letu 2017. Po njenih besedah je cilj programa doseči, da do konca leta ne bo več pacientov z resnimi obolenji, ki na obravnavo čakajo nedopustno dolgo.
 
Za izvajanje programa nameravajo zagotoviti 20 milijonov evrov, ki jih bo zagotovil Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije, za kar bo razbremenjen plačevanja pripravništev. Slednja bo plačal državni proračun.
Objavljeno v Novice