Prispevki filtrirani po datumu: ponedeljek, 07 marec 2016

Dan žena je mednarodni praznik ekonomske, politične in socialne enakopravnosti žensk. Prvič so ga začeli praznovati leta 1911 v Avstriji, Nemčiji, Švici in na Danskem.

V Sloveniji je stopnja zaposlenosti žensk višja od povprečja EU

Statistični podatki sicer kažejo, da so ženske v Sloveniji v ekonomsko enakopravnejšem položaju z moškimi kot v večini evropskih držav. V Sloveniji je stopnja zaposlenosti žensk višja od povprečja EU in znaša 62,6 odstotka, plačilo žensk pa je za okoli sedem odstotnih točk nižje od plačila moških, s čimer Slovenija prednjači pred večino držav EU. S krajšim delovnim časom je v Sloveniji zaposlenih le 11,3 odstotka žensk, medtem ko povprečje v EU znaša 31,2 odstotka. V EU zasedajo ženske nekaj manj kot tretjino vodilnih (menedžerskih) mest v gospodarstvu. Slovenija je s 26 odstotki blizu temu deležu, pravi statistika.
Kljub temu, da v Sloveniji med brezposelnimi osebami, še zlasti med visoko izobraženimi mladimi, prevladujejo ženske, pa so pri nas ženske z majhnimi otroki glede zaposlenosti še vedno v boljšem položaju kot v EU. Slovenija je po statističnih podatkih celo edina država EU, ki ima višjo stopnjo zaposlenosti žensk, starih od 25–49 let z otroki, starimi manj kot 12 let, v primerjavi z ženskami v isti starostni skupini, ki nimajo otrok.

V EU živi 250 milijonov žensk

V EU je leta 2008 živelo četrt milijarde žensk, od katerih jih je bilo 68 milijonov mlajših od 25 let, 137 milijonov jih je bilo starih med 25 in 64 let, 49 milijonov oziroma skoraj petina pa je bila starejših od 64 let, je ob 8. marcu sporočil evropski statistični urad Eurostat. Najmanj žensk, mlajših od 25 let, je bilo v Italiji, le 23 odstotkov, največ pa v Franciji, na Slovaškem in v Veliki Britaniji (po 30 odstotkov). V Sloveniji je lani delež žensk, mlajših od 25 let, znašal 25 odstotkov. Na drugi strani imajo največji delež žensk, starejših od 64 let, v Nemčiji in Italiji (po 23 odstotkov), najnižjega pa na Irskem (12 odstotkov). V Sloveniji je žensk, starejših od 64 let, 20 odstotkov.

V Sloveniji na sto moških pride 102,5 ženske

Sicer pa na sto moških v EU pride 104,8 ženske – največ v Estoniji (117,2) in najmanj na Irskem (100,3). V Sloveniji na sto moških pride 102,5 ženske. Po podatkih Eurostata so ženske v letu 2007 v EU v povprečju zaslužile za 17 odstotkov manj kot moški. Največja razlika v plačah za enako delo je bila v Estoniji (30,3 odstotka), najmanjša pa v Italiji (4,4 odstotka). Tudi v Sloveniji je bila razlika precej pod povprečjem EU in je znašala 8,3 odstotka.

Eurostat navaja tudi nekatere podatke o znanstvenem udejstvovanju žensk. Tako je bilo leta 2006 med evropskimi fiziki 41 odstotkov žensk, kar je za šest odstotnih točk več kot leta 1996. Največji delež žensk med fiziki je v baltskih državah (okoli 70 odstotkov). V Sloveniji je med fiziki dobra polovica žensk (57,6 odstotka). Sicer pa je med zaposlenimi profesorji na univerzah in visokih šolah 38 odstotkov žensk, največ – več kot polovica – v baltskih državah, medtem ko je Slovenija s 33,8 odstotka skupaj z Italijo in Malto na repu.

V EU v povprečju 55 odstotkov študentk

Leta 2006 je bilo med študenti v EU 55 odstotkov žensk, povsod so bile ženske v večini, razen v Nemčiji, kjer sta spola izenačena. Na tehničnih fakultetah je bilo med študenti 17 odstotkov žensk, najmanj, sedem odstotkov, jih je bilo v Sloveniji in na Nizozemskem. Po drugi strani je bilo med študenti na pedagoških fakultetah 75 odstotkov žensk, največ v Estoniji (90 odstotkov). Tudi v Sloveniji je bil delež nad povprečjem EU, in sicer 80 odstotkov.

V Sloveniji je nekaj manj kot 32 odstotkov menedžerk

Med menedžerji je bila v EU leta 2007 skoraj tretjina žensk, v vseh državah pa je bilo menedžerk manj od njihovih moških kolegov. Najmanj jih je na Cipru in Malti (15 oziroma 19 odstotkov), največ, 40 odstotkov, pa v Latviji. V Sloveniji je med menedžerji nekaj manj kot 32 odstotkov žensk.

Internet po podatkih Eurostata uporablja nekaj manj žensk kot moških (62 odstotkov v primerjavi s 67 odstotki za starostno skupino med 16. in 74. letom). Največji delež žensk, ki uporabljajo internet, je na Švedskem (88 odstotkov), najmanjši pa v Bolgariji, Italiji in na Cipru (po 39 odstotkov). V Sloveniji je internet v zadnjem letu pred raziskavo uporabilo 57 odstotkov žensk (in 58 odstotkov moških). Le v Franciji internet nekoliko pogosteje uporabljajo ženske kot moški. Največ žensk, 55 odstotkov, internet za nakupe blaga in storitev uporablja na Danskem, najmanj, le dva odstotka, pa v Bolgariji. V Sloveniji v internetu kupuje 20 odstotkov žensk, je še pokazala raziskava Eurostata, objavljena tik pred dnevom žensk.

Praznovanje že od leta 1911

Dan žena so začeli praznovati leta 1911 v Avstriji, Nemčiji, Švici in na Danskem. Takrat so ga praznovali še 19. marca, od leta 1917 pa se praznuje 8. marca. Prve večje demonstracije za pravice žensk so leta 1908 v ZDA organizirale socialistke. Pobudo za dan, posvečen vsem ženskam, pa je na drugi mednarodni konferenci socialističnih žensk leta 1910 dala feministka in socialistka Klara Zetkin v Köbenhavnu.

Zahteve, ki so jih ženske v sedemdesetih in osemdesetih letih prejšnjega stoletja postavljale na množičnih zborovanjih pretežno v zahodnem svetu, so bile pravica do dela, enako plačilo za enako delo, enake možnosti za delo in izobrazbo, svobodna vzgoja otrok in možnost otroškega varstva, brezplačna, varna kontracepcija ter legalna in varna možnost abortusa.

Združeni narodi 8. marec let 1975 proglasili za mednarodni dan žensk

Leto 1975 je bilo mednarodno leto žensk, takrat pa so tudi Združeni narodi 8. marec proglasili za mednarodni dan žensk. Tudi na Slovenskem so potekala prizadevanja za enakopravnost žensk. Leta 1897 je začel izhajati ženski časopis Slovenka, medtem ko je bilo prvo žensko društvo ustanovljeno leto pozneje. Podobno kot drugje pa je tudi v habsburški monarhiji obstajalo gibanje za žensko volilno pravico. Leta 1910 so ženske marsikje, tudi v Ljubljani, dobile volilno pravico z osebnim glasovanjem. V obdobju med obema vojnama jim tega na Slovenskem ni uspelo obdržati.

Ženske v Sloveniji splošno volilno pravico dobile leta 1945
V Jugoslaviji, katere del je bila tedaj tudi Slovenija, so ženske splošno volilno pravico dobile leta 1945. Leta 1974 je bilo v ustavo SFRJ zapisano določilo, da se vsaka ženska lahko svobodno odloča o rojstvu otrok. Tri leta pozneje je bila uzakonjena še pravica vsake ženske do umetne prekinitve nosečnosti tudi iz drugih, ne le zdravstvenih razlogov.

Objavljeno v Novice