Prispevki filtrirani po datumu: sreda, 30 marec 2016
Pomlad je čas, ko se s prebujanjem narave na prostem odvijajo številne aktivnosti. Med drugim ljudje pogosto zaidemo tudi v gozdove in druge predele, kjer pa na nas lahko prežijo klopi. Slovenija sodi med najbolj ogrožena območja v Evropi zaradi okuženosti klopov z virusom klopnega meningoencefalitisa.

V Sloveniji je razširjen klop iz vrste Ixodes ricinus. Vbod klopa je nevaren za človeka, saj lahko prenaša več bolezni, pri nas predvsem klopni meningoencefalitis in lymsko boreliozo. Povzročitelj bolezni se lahko prek larv, nimf in spolno zrelih klopov prenese na človeka ali žival. Vsak klop sicer ni okužen, vseeno pa se je potrebno pred njimi zaščititi.

Od bolezni, ki jih povzročajo klopi, je pri nas najpogostejša lymska borelioza, sledi pa ji klopni meningoencefalitis, proti kateremu se lahko učinkovito zaščitimo s cepljenjem. Cepljenje se lahko opravi v amulantah Nacionalnega inštituta za javno zdravje.

 

Kje se klopi nahajajo?

Klopi se nahajajo predvsem v gozdni podrasti, v grmovju vlažnih mešanih gozdov, v travi in celo na vrtu. Do nadmorske višine 600 m je lahko klopov veliko, v višjih legah jih je manj. Klopi prezimijo v listju, v skorji drevesnih debel in površinskih zemeljskih plasteh. Brž ko se temperatura tal poviša, postanejo aktivni. Aktivnost klopov in njihovih razvojnih stopenj je odraz klimatskih nihanj. Mila zima in vlažna pomlad pospešita dejavnost klopov. Nevarnost okužbe s klopi traja včasih že od februarja pa vse do novembra.

Kako pride po vbodu klopa do okužbe?

Ko pride klop na človeka, poišče primerno nežno mesto, kjer se na kožo pritrdi tako, da porine svoj »rilec« globoko v kožo. Vbod ne povzroči bolečine, saj ima slina klopa anestezijski učinek. Vbodi so zato pogosto neopaženi, predvsem pri otrocih. Če je klop okužen z virusom klopnega meningoencefalitisa in (ali) povzročiteljem lymske borelioze (Borrelia burgdorferi), med sesanjem krvi na človeka lahko prenese povzročitelja bolezni. Po vbodu okuženega klopa ne pride vedno do okužbe gostitelja, lahko pa okužba poteka tudi brez bolezenskih znamenj - asimptomatsko. Osebe, ki so bile okužene z virusom klopnega meningoencefalitisa, so zaščitene pred boleznijo.

Kako preprečimo vbod?

Človek dobi klopa, ko oplazi npr. grmovje in ga klop zazna s svojimi čutili. Na sprehodih in izletih v naravo se zato pred klopi zaščitimo z oblačili, pri katerih je čim več kože pokrite (dolge hlače, dolgi rokavi, škornji, ruta). Oblačila naj bodo svetle barve, da klopa na oblačilih laže opazimo. Namažemo se z repelentom, katerega vonj odganja klope. Po vrnitvi iz narave natančno pregledamo telo, se stuširamo in umijemo glavo. Oblačila dobro skrtačimo, če so pralna, jih operemo.

Kako odstranimo klopa iz kože?

Če pri pregledu telesa opazimo klopa, ga čimprej previdno odstranimo.

Klopa primemo s koničasto pinceto čim bližje koži in ga z enakomernim gibom izvlečemo. Če deli klopa ostanejo v koži, tudi te čim prej odstranimo. Za odstranjevanje klopov s kože ne uporabljamo olja, krem, petroleja ali drugih mazil.

Vir: http://www.nijz.si/

Objavljeno v Zdravje
Novosti pri izplačilu marčevskih denarnih prejemkov, ki so izvzeti iz izvršbe na osebnem bančnem računu (dodatek za pomoč in postrežbo, invalidnina za telesno okvaro, nadomestilo za invalidnost po Zakonu o družbenem varstvu duševno in telesno prizadetih oseb)

Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije (v nadaljevanju zavod) bo pri marčevskih pokojninah z valuto nakazila 31. 3. 2016 uživalcem pokojnin, ki uživajo tudi pravico do dodatka za pomoč in postrežbo in invalidnino za telesno okvaro oziroma obe pravici, pričel nakazovati na njihove osebne bančne račune dva ločena zneska. Tako bodo uživalci prejeli sočasno dve nakazili, ločeno znesek pokojnine in ločeno znesek dodatka za pomoč in postrežbo oziroma znesek invalidnine za telesno okvaro ali oba prejemka skupaj.

Noveli Zakona o davčnem postopku in Zakona o izvršbi in zavarovanju določata, da se denarnih prejemkov nakazanih ne glede na njihovo višino, med katere sodijo tudi dodatek za pomoč in postrežbo, invalidnina za telesno okvaro in nadomestilo za invalidnost po Zakonu o družbenem varstvu duševno in telesno prizadetih oseb (ZDTPO), ne sme zarubiti in morajo ostati v celoti na prejemnikovem bančnem računu, kar pomeni, da bo zavod pri rednem nakazilu pokojninskih in invalidskih dajatev od meseca marca 2016 dalje posredoval na poslovne banke podatke o nakazilih za te prejemke ločeno.

Novi način posredovanja podatkov, ki je bil predhodno tudi usklajen z Združenjem bank Slovenije in vsemi poslovnimi bankami, kjer imajo uživalci pokojnin odprte svoje osebne račune, bo omogočal poslovnim bankam, da bodo že s strani izplačevalca pridobile informacijo o prejemkih, ki so izvzeti iz sodne in davčne izvršbe preko nove kode namena plačila, s čimer bo uživalcem zagotovljeno, da ti prejemki ne bodo zaseženi za poplačilo dolga iz osebnega bančnega računa.

Zavod bo uživalcem dodatka za pomoč in postrežbo ter invalidnine za telesno okvaro posredoval obvestilo o nakazilu ob izplačilu pokojnin v mesecu marcu 2016 in jih pravočasno obvestil, da so ti prejemki na bančnem izpisku odslej posebej označeni s svojo kodo namena ALMY, znesek pokojnine bo še nadalje prikazan na bančnem izpisku s kodo namena PENS, medtem ko se zapis prejemkov na obvestilu o nakazilu ne spreminja.

Na zavodu ocenjujemo, da bo nova rešitev pri uživalcih pokojnin in drugih dajatev pozitivno sprejeta, saj bodo njihovi prejemki odslej ločeno nakazani od pokojnine in tako varni pred morebitno izvršbo na njihovem osebnem bančnem računu. O tej novosti so bile predhodno obveščene tudi vse banke vključno s poslovno mrežo in so pripravljene za posredovanje informacij svojim strankam, tako kot na zavodu služba za informacije o nakazovanju pokojnin.

Vir: http://www.zpiz.si/

Objavljeno v Novice
Predsednik DeSUS Karl Erjavec je po pogovoru s predstavniki Zdusa povedal, da bo njegova stranka vztrajala pri izredni uskladitvi pokojnin v višini 0,4 odstotka, kot to predlaga svet Zpiza. V koaliciji so po njegovih besedah tudi že začeli razpravo o tem, da bi v prihodnjem letu regres dobili vsi upokojenci, pri čemer pričakuje trdo razpravo.

 

DeSUS ima po Erjavčevih besedah pri svoji zahtevi, naj vlada potrdi izredno uskladitev pokojnin, tudi podporo Zveze društev upokojencev Slovenije (Zdus). Pri tem se Erjavec zaveda, da bo bitka zlasti s finančnim ministrom Dušanom Mramorjem zelo težka. "Trenutno sva v fazi, ko zadeve usklajujeva, vendar je moj občutek, da se bo moral na koncu do predloga sveta Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije (Zpiz) opredeliti predsednik vlade Miro Cerar," je dejal.

 

Erjavec je prepričan, da jim bo izredno uskladitev pokojnin uspelo doseči. "Ne verjamem namreč, da bi zaradi nekaj več kot 20 milijonov evrov nastala neka nestabilnost ali neko nezadovoljstvo," je dejal.

 

Tudi podpredsednik Zdusa Janez Sušnik je prepričan, da so upokojenci do izredne uskladitve pokojnin upravičeni. "Upokojenci so bili v letih od 2012 do 2015 izredno tolerantni, ko kljub sistemskemu zakonu, ki je predvideval izredne uskladitve pokojnin, na njih niso vztrajali," je dejal. V Zdusu po njegovih besedah vedo, kakšno je stanje na terenu in v kakšni stiski živijo upokojenci, zato uskladitev podpirajo. Kdaj bo uskladitev, po njegovem mnenju ni pomembno, "pomembno je le, da bo izvedena letos."

 

Za regres je Erjavec povedal, da ga bodo upokojenci letos dobili tako kot lani, to so torej vsi tisti, ki imajo pokojnino do 750 evrov, so pa znotraj koalicije že začeli razpravo o tem, da bi v prihodnjem letu regres prejeli vsi upokojenci. Erjavec je napovedal, da bodo v DeSUS prihodnje leto vztrajali, da se koalicijska pogodba v tem delu realizira v celoti, pri čemer pričakuje "eno trdo razpravo".

 

Na današnjem sestanku so govorili tudi o nacionalnem reformnem programu. Kot je povedal Erjavec, je v razpravi na vladi vztrajal, da nove pokojninske reforme ne potrebujemo, saj ima "zdajšnja pokojninska reforma kar močne učinke". "Lani je denimo za upokojitev zaprosilo samo 14.400 oseb, medtem ko se je leta 2012 upokojilo 25.000 oseb," je izpostavil.

 

Erjavec ne verjame, da se bo glede na stanje javnih financ Mramor strinjal s predlogom Zveze svobodnih sindikatov Slovenije, naj vlada najnižjo pokojnino za 40 let pokojninske dobe zviša na okoli 600 evrov. "Osebno pa bi predlog podprl, če bi gospodarstvo to zmoglo," je dejal.

 

Se pa v DeSUS in Zdusu po Erjavčevih besedah strinjajo, da bi bilo treba pogledati, ali je trenutna odmera za pokojnino ustrezna. "Vsi tisti, ki se upokojujejo na podlagi nove pokojninske reforme, imajo namreč nižjo odmero, kot je bila po prejšnji zakonodaji," je opozoril.

 

Na sestanku so razpravljali tudi o demografskem rezervnem skladu in implementaciji zakona o davčnem potrjevanju računov. Erjavec je povedal, da so do zdaj od ministrstva prejeli prvo besedilo zakona o demografskem rezervnem skladu, na katerega so skupaj z Zdusom pripravili pripombe. Pri tem je zanje ključno, da bi bil sklad samostojen in da ne bi bil pod okriljem Slovenskega državnega holdinga ali kakšne druge pravne osebe. Ključno jim je tudi upravljanje, "kar pomeni, da mora biti nadzorni svet sestavljen tako, da imajo tudi upokojenske organizacije in sindikat svoj vpliv".

 

Glede davčnih blagajn pa je povedal, da podpirajo idejo, da se naredijo določene izjeme, zlasti za nekatera društva, kot so denimo planinska ali društva upokojencev.

Vir: http://www.zdus-zveza.si/

Objavljeno v Novice
sreda, 30 marec 2016 08:48

Krog zdravja 2016

Projekt Misli na srce letos ponovno v Ljubljani prireja dogodek KROG ZDRAVJA, v sredo, 20. 4. 2016, na Prešernovem trgu.

Na stojnicah bomo od 10. do 18. ure člani projekta Misli na srce Društva študentov medicine Slovenije mimoidoče izobraževali o srčno – žilnih boleznih, ki so v razvitem svetu vodilni vzrok umrljivosti. Na te bolezni se da v veliki meri vplivati z zdravim načinom življenja in zdravljenjem pridruženih bolezni, zato je pomembno, da čim več ljudi izve, kako srčno – žilne bolezni nastanejo in kako se jih da preprečevati.

Poleg izobraževanja bo na stojnicah na voljo tudi svetovanje zdravnika ter brezplačne meritve krvnih in drugih parametrov zdravstvenega stanja: krvnega sladkorja, holesterola in tlaka,  gleženjskega indeksa, ogljikovega monoksida v izdihanem zraku, pljučne kapacitete in funkcije, …

Pri dogodku sodelujejo z nami tudi drugi projekti Društva študentov medicine Slovenije (Za življenje, Gaster Felix, Pulmo), drugi študentski projekti (Odprava Zambija, SidSic-ov projekt Zobek) in zunanji sodelavci (Diafit, 4P Fitnes Klub).

Prisrčno vabljeni!

Objavljeno v Zdravje