Prispevki filtrirani po datumu: torek, 01 marec 2016

Varčevanje pri pnevmatikah na račun varnosti na splača. A kako izbrati prave ?

 
Če so vaše pnevmatike služile svojemu namenu že nekaj let, se verjetno bliža čas nakupa novih. Bistveno varneje je, če ne čakamo, da se izrabijo do zakonsko določene meje najnižjega profila (1,6 mm). Na rednih testiranjih, ki jih izvajajo potrošniške organizacije, se pogoste izkaže, da oznake na nalepkah pogosto tudi zavajajo, predvsem pa se izkaže, da je nekaj pnevmatik na trgu občutno manj varnih, v nekaterih okoliščinah so morda celo za nevarne.
 
Na lanskem testu so potrošniške organizacije preverile 16 pnevmatik velikosti 185/60R14 in 19 pnevmatik velikosti 205/55R16. Pri štirih pnevmatikah večje velikosti so za neposredno primerjavo `običajnim´ modelom izbrale še tako imenovane ekološke (eco) modele, pri čemer so ugotovile, da se prav vsi ekološki modeli izkažejo slabše na mokri cesti, na drugi strani pa so prednosti pri ekoloških kriterijih (poraba, obraba, hrup) zgolj minimalne.
 
Na splošno pa so ocene razporejene podobno kot so pri testih pnevmatik vajeni že do zdaj: nekaj modelov (po 6 pri vsaki velikosti) je dobrih, kar pomeni, da so se pnevmatike izkazale tako na suhi kot na mokri cesti, hkrati pa niso zabeležlili prevelike obrabe, največ pnevmatik je dobilo povprečno oceno, pri čemer so vzrok slabše lastnosti pri enem od glavnih kriterijev (ponavadi lastnosti na mokrem), dve pri manjši velikosti (Kumho in Matador) in ena pri veliki (Nankang) pa so preslabe, zato so dobile oceno nezadovoljivo.
 

Na kaj je potrebno biti pozoren pri nakupu nove pnevmatike:
 
1. Upoštevajte rezultate primerjalnih potrošniških testiranj. Kako pomembna je dobra pnevmatika nazorno pokažeta že dva podatka: pri zavorni poti med najboljšo in najslabšo so na testu pri manjših pnevmatikah zabeležili razliko več kot 14 metrov, pri splavanju lahko z najboljšo večjo pnevmatiko v 7mm globoko lužo zapeljete s hitrostjo več kot 83 km/h, pa se bo še držala površine ceste, medtem ko boste z najslabšo stik s površino izgubili že pri hitrosti manj kot 71,4 km/h.
 
2. Izbira pravega modela naj bo premišljena in naj sledi tako skupni oceni kot oceni po posameznih kriterijih – nekomu je bolj pomembno, denimo, da izbrana pnevmatika dobra na mokri cesti, a ima hkrati manjšo obrabo, spet drugi, ki se manj vozi, pa je lahko zadovoljen že s pnevmatiko, ki ima dobre lastnosti na suhem in mokrem, a je cenejša – pa čeprav ima večjo obrabo.
 
3. Primerjalni testi potrošniških organizacij so kljub nalepki še vedno dragocena pomoč pri izbiri najbolj optimalnih pnevmatik. Ne pozabite, da pnevmatike predstavljajo edini stik vozila s cesto, zato so pomembne vse njihove lastnosti, ki jih ocenjujemo na različnih podlagah – pri letnih pnevmatikah na mokri in suhi.
 
4. Povprečne in slabe pnevmatike imajo še vedno največ težav na mokri cesti. Od dobrih se razlikujejo po številnih kriteriji: težave pri splavanju prečno (torej med vožnjo v ovinek), držanje smeri na mokrem krogu, oprijem med zaviranjem (daljša zavorna poti) in podobno. Takšnim pnevmatikam se na svojem avtomobilu v prid večji varnosti izognite, izbira med pnevmatikami, ki takšnih težav nimajo, je velika.
 
5. V toplejših, predvsem pa vročih dneh je vožnja z zimskimi pnevmatikami bistveno manj varna. Zakon sicer ne predpisuje obvezne uporabe letnih pnevmatik, a zmes gume v zimskih pnevmatikah je prilagojena hladnejšim razmeram in se zato slabše izkaže na vročem asfaltu. Pnevmatika postane mehka, kar zmanjšuje oprijem v zavojih in med zaviranjem, hkrati pa se bistveno poveča njena obraba. Ponovno poudarjamo: tako kot za poletne sprehode ne obujemo toplih zimskih čevljev, tudi za "obutev" na avtomobilu velja, da naj bo prilagojena letnemu času.
 
Pred nakupom preverite, kdaj je bila pnevmatika izdelana (štiri številke za oznako DOT, prvi dve pomenita teden v letu, zadnji dve pa leto).
 
6. Tudi pnevmatike so lahko prestare. Preden pridejo pnevmatike do kupca, so v skladiščih že nekaj mesecev, kar ni nič nenavadnega ali slabega. Lahko pa se zgodi, da boste kje (ne nujno v zakotni trgovini) našli nove pnevmatike, ki so bile izdelane že pred nekaj leti. Pri teh se lahko zgodi, da so zaradi napačnega skladiščenja izgubile lastnosti, ki so jih imele ob izdelavi. Povsem jasno je, da se guma, glavni material za izdelavo pnevmatik, stara, z leti postaja trša. Predlagamo vam, da ne kupujete pnevmatik starejših od poldrugega leta in jih zamenjate, ko so stare več kot šest let, pa čeprav je profil morda še dovolj globok.
 
Vir: ZPS
Objavljeno v Novice
sreda, 02 marec 2016 00:00

Balkonsko cvetje

Balkonsko cvetje na balkonu je vedno v loncu ali koritu in rastlina ima omejen prostor, zalogo hrane in vode.

 

 

 

 

 

 

 

 

Pri saditvi balkonskega cvetja pazimo na naslednje:

  • korito naj bo širine vsaj 18 cm z možnostjo odtekanja deževnice, za sončne lege priporočam korita z vodno rezervo.
  • uporabljamo kvalitetne substrate, mešanica lesnega komposta in šote brez dodanega mulja iz čistilnih naprav. Substrat mora zadrževati vlago in biti še vedno dovolj zračen.
  • substratu pred sajenjem dodamo počasi topno gnojilo (PLANTAKOT ali OSMOKOT) 300g na 70l substrata. Tako so rastline preskrbljene s hrano 2.5 meseca polovico sezone. Potem dognojujemo z vodotopnimi gnojili.
  • sadimo rastline katere imajo dobro razvite korenine in so v dobri kondiciji
  • za sončno lego, lahko dodamo substratu tudi 1g AGROGELA na 1L substrata za zadrževanje vlage
  • posajena korita med 15. aprilom in 3.majem postavimo na sončno lego k steni, ter po potrebi pokrivamo z kopreno, da zaščitimo rastline pred mrazom
  • zalivamo po substratu, vedno predno je substrat popolnoma izsušen in izpustimo zalivanje če je substrat še močno vlažen

Rastlinam v koritu ali loncu omejujemo življenjski prostor, s selekcijo so jim povečali rast in cvetno maso zato rastlina potrebuje človeško roko in pozornost skozi celo življenje.

Med balkonsko cvetje štejemo med drugim tudi surfinije - petunije, fuksije, pelargonije, bršljanke, bršlinke, begonije, sanvitalija, mleček, grobelnik, skevola.

Objavljeno v Vrtnarjenje