Prispevki filtrirani po datumu: ponedeljek, 30 november 2015

Adventni koledar izvira iz Nemčije. Tam so v 19. Stoletju protestanti prvega decembra začeli odštevati dneve do božiča. Za vsak pretekli dan so s kredo naredili črtico na podboj vrat, kasneje so to nadomestili z obešanjem slikic na steno, za vsak dan v mesecu so obesili drugačno. Namen pa je ostal isti: priprava na Božič.

Objavljeno v Novice
Spet se približujejo prazniki, z njimi pa tudi čas, ko bomo imeli več izdatkov kot običajno. Tisti, ki ste svoje novoletne izdatke načrtovali vnaprej in imate v ta namen privarčevana sredstva, morda tudi že seznam obdarjencev in daril zanje, boste s tem imeli manj dela in finančnih preglavic. Kljub temu je pri plačevanju dobro pomisliti na razlike med plačilnimi sredstvi, ki jih boste uporabljali, predvsem z vidika stroškov in preglednosti nad izdatki, ki jo omogočajo. V prispevku bo torej tekla beseda o tem, nasvete pa smo pripravili tudi za tiste, ki si boste morali nekaj denarja za tovrstne izdatke vendarle izposoditi.

 

Denar imate, a ni vseeno, s čim plačujete
Gotovina. Prednost plačevanja z gotovino je zagotovo v tem, da boste natančno vedeli, koliko denarja nameravate porabiti in koliko ga lahko. Izognete se spontanim nakupom, morda pa si prislužite tudi kakšen gotovinski popust.

Debetna kartica. Pri plačilu z debetno kartico (Maestro, Karanta) se denar z vašega računa takoj prenese k trgovcu, primerna pa je tudi za dvigovanje gotovine, saj je pri teh karticah nadomestilo za dvig najugodnejše – dvig na bankomatu lastne banke je vedno brezplačen, za dvig na bankomatih drugih bank pa večina bank in hranilnic zaračuna okrog pol evra. Izjeme so Sparkasse, banka BKS, Delavska hranilnica, Deželna banka Slovenije in Sberbank, ki nadomestila za dvige na vseh bankomatih v evrskem območju ne zaračunavajo. Debetna kartica je primerna za vsakodnevno plačevanje, pa tudi za večje nakupe.

Kartica z odloženim plačilom. Pogosto jo imenujemo kar kreditna kartica (MasterCard, Visa). Tudi ta je primerna za tiste, ki denar že imajo oziroma ga bodo imeli na računu najkasneje prihodnji mesec, ko bo treba poravnati račun za nakupe s kartico. Kartico z odloženim plačilom izdajajo banke, a le tistim, ki imajo redno zaposlitev, vsi drugi se lahko opcijsko dogovorijo z banko, a zagotovila, da jim bo kartica izdana, ni (nekatere banke kartico z odloženim plačilom izdajo tudi tistim, ki niso redno zaposleni, v "zameno" pa zahtevajo depozit v višini limita na kartici). Banka v dogovoru s komitentom odtegne denar z bančnega računa vedno na isti dan v mesecu za preteklo obdobje. Članarina se zaračunava letno, in sicer od 12 do 27 evrov, kar je odvisno od banke. Vsekakor s to kartico odsvetujemo dvigovanje gotovine na bankomatih, saj boste tudi za dvig manjšega zneska kaj hitro plačali 10 evrov in več. Kreditna kartica je (skoraj) nujna za spletno nakupovanje, saj nakupi prek spleta z debetno kartico praviloma niso mogoči. Na spletu je ponudba širša, cene so skoraj praviloma nižje, ne izgubljate časa v trgovinah, pomembno pa je, da nakup opravite dovolj zgodaj, da bo naročeno prispelo pravočasno.

Predplačniška kartica. Ta kartica je pri nas dokaj nova. Deluje tako, da nanjo naložite denar in jo uporabljate v okviru tega zneska. Porabiti torej ne morete več kot toliko, kolikor je na njej naloženo. Zelo je primerna za otroke in mladostnike, ki z njo lažje nadzorujejo svoje izdatke, še posebej, če bodo šli za novo leto morda »po svoje«. Njena prednost je tudi v tem, da morebitni tatovi z nje ne morejo pobrati več, kot ste nanjo naložili. Banke (Banka Koper, Gorenjska banka, NKBM) in drugi ponudniki (SmartPayCard in Paysafecard) jo dodelijo tudi tistim, ki nimajo redne zaposlitve. Najugodnejše predplačniške kartice po naših informacijah ponujata Banka Koper in NKBM (pregled ponudbe smo opravili maja letos). S predplačniško kartico lahko plačujete na prodajnih mestih in tudi na spletu, kar pomeni, da lahko nadomesti kartico z odloženim plačilom – je torej dobra rešitev za tiste, ki te kartice nimajo. Tudi pri predplačniški kartici je treba plačati članarino (okrog 10 evrov za čas veljavnosti, ki je običajno 4 leta), nekateri ponudniki pa zaračunajo tudi polnjenje kartice. Za dvigovanje gotovine ni priporočljiva, saj so nadomestila večja kot pri debetni kartici.

Ni denarja za novoletne nakupe? 
Zadolževanje zaradi prazničnih izdatkov vsekakor ni priporočljivo, a marsikdo zaradi majhnih prihodkov in pomanjkanja prihrankov izbere prav to možnost. Praznični čas je zato tudi čas večjih zaslužkov za banke, ki svoje komitente vabijo z atraktivno ponudbo kreditov. Za najem kredita je na voljo kar nekaj različnih možnosti. Pripravili smo nekaj nasvetov, kako izbrati tisto, ki vas bo stala najmanj in boste kredit najlažje odplačali.

Znesek, za katerega se boste zadolžili, naj bo čim manjši. Izdatke si lahko ne nazadnje zmanjšate tudi tako, da kakšno darilo izdelate tudi sami. Premislite, na kakšen način si boste denar izposodili in za koliko časa. Redni in izredni limiti ter gotovinski krediti sodijo v standardno bančno ponudbo, pri nekaterih bankah pa lahko dobite tudi obročno ali posojilno kartico.

Limit – redni in izredni. Limit kot zelo enostavno obliko zadolževanja poznamo vsi, a ta enostavnost ima tudi slabo plat. Hitro se lahko zgodi, da začnemo na uporabo limita gledati kot na nekaj običajnega in smo kar nenehno »v minusu«, na visoke obresti, ki nam jih zaračunava banka, pa kar pozabimo. Če imate neizkoriščen redni limit, ta je običajno nekaj sto evrov, bi to moralo zadostovati za pokritje zmernih prazničnih izdatkov. Odločitev za odprtje izrednega limita pa naj bo dobro premišljena, saj stroški niso majhni. Za odobritev bo banka najprej preverila vašo kreditno sposobnost in na podlagi prihodkov določila znesek izrednega limita (največ v trikratni višini povprečnega mesečnega dohodka). Po odobritvi, ki jo morate plačati skupaj z zavarovanjem, boste imeli dostop do določenega zneska denarja. Obresti za uporabo izrednega limita so okoli 8 odstotkov, največja nevarnost pa je, da ga ne boste redno odplačali in boste ves čas na meji dovoljenega. Po preteku enega leta ga boste morali podaljšati (spet nastanejo stroški), ves čas pa boste zanj plačevali obresti. Zgolj za obresti za izredni limit v višini 1.500 evrov boste morali letno odšteti okrog 160 evrov (izračun smo naredili maja letos). Če se že odločite za izredni limit, je torej zelo pomembno, da ga odplačate čim prej.

Gotovinski kredit. Manjši gotovinski (potrošniški) kredit vas lahko reši finančnih zadreg v času praznikov in je v primerjavi z limitom tudi boljša alternativa, saj boste pri kreditu v višini 1.500 evrov na letni ravni v primerjavi z izrednim limitom plačali vsaj 20 evrov manj (izračun smo naredili maja letos). Obrestne mere za kredite so trenutno nižje kot v preteklosti, a računati morate tudi na stroške odobritve in zavarovanja. Prednost kredita v primerjavi z izrednim limitom je poleg manjših stroškov tudi vnaprej določen časovni okvir odplačila, zato je manjša nevarnost, da bi se znašli v začaranem krogu podaljševanja finančnih obveznosti. Pred vsakim najemom kredita je treba preveriti, koliko denarja lahko v prihodnjih mesecih namenite za odplačevanje mesečnih obrokov. Nespametno je, da se zadolžite do konca, saj vas lahko presenetijo nepričakovani izdatki.

Obročna kartica. Z obročno kartico svojih nakupov ne boste poravnali takoj in v celoti, temveč v več enakih mesečnih obrokih v prihodnosti. Pregled ponudbe, ki smo ga opravili julija 2015, je pokazal, da banke, ki ponujajo kartice s tem načinom odplačevanja (Abanka, Banka Koper, Delavska hranilnica, NKBM in NLB), omogočajo odplačevanje največ v 12, Diners Club pa največ v 24 obrokih, a v zameno za dodatne stroške. Če ste komitent ene od teh bank in že imate kartico z odloženim plačilom, ki omogoča tak način plačevanja, je tovrstno zadolževanje ugodnejše od drugih načinov. Možnost odplačevanja na obroke praviloma omogočajo klasične kartice z odloženim plačilom (MasterCard in Visa), kartico pa lahko dobijo tisti z rednimi dohodki in s primerno kreditno sposobnostjo. Banka določi največji znesek nakupov, in sicer do nekaj tisoč evrov, kar je odvisno od komitentove kreditne sposobnosti. Na obroke lahko plačujete na mestih, kjer sprejemajo kartice z odloženim plačilom in večinoma tudi na spletu. Med ali po nakupu (odvisno od banke) se odločite za število obrokov, s katerimi boste poravnali nakup, banka pa vam bo obroke v naslednjih mesecih trgala z bančnega računa. Banka bo znesek nakupa odštela od limita na kartici, z odplačilom vsakega obroka pa se bo limit spet povečal. Če imate 500-evrski limit in opravite nakup za 400 evrov v štirih obrokih, bo limit na kartici do plačila prvega obroka le 100 evrov, povečeval pa se bo s plačilom vsakega novega obroka. Nakup na obroke je praviloma precej ugodnejši od izrednega limita in kredita, še posebej, če že imate kartico z odloženim plačilom, ki omogoča tak način odplačevanja.

Posojilna kartica. S posojilno kartico boste vsak mesec poravnali le del izdatka, za preostanek pa boste banki plačevali obresti. Tudi pri tem je višina odobrenega posojila odvisna od vaše kreditne sposobnosti, ki jo bo banka pred odobritvijo preverila, računate pa lahko na dvakratnik svojega mesečnega dohodka. Kolikšen del posojila (na primer 20 odstotkov) boste mesečno odplačevali, se določi v pogodbi z banko. Tako boste prihodnji mesec najprej poravnali petino izposojenega zneska, preostanku pa bo banka pripisala negativne obresti. Več kot si boste izposodili in dlje kot boste odplačevali (v manjših deležih), dražje bo poslovanje s posojilno kartico. Posojilna kartica je eden od najdražjih načinov zadolževanja, poleg tega je odplačevanje precej nepregledno, zato uporabe ne priporočamo.

Na kratko
Za vse, ki že imate privarčevan denar in se boste odpravili po novoletnih nakupih v običajne trgovine, je najugodnejša debetna kartica, še bolje pa gotovina, saj boste imeli boljši pregled nad porabo denarja. Tisti, ki želite nakupovati na spletu, boste potrebovali eno od kartic, ki omogočajo spletno nakupovanje. Izbirate lahko med kartico z odloženim plačilom in predplačniško kartico – zadnja je cenejša, za njeno pridobitev tudi ni potrebna redna zaposlitev, vendar jo ponuja le nekaj bank. Za tiste, ki nimate privarčevanega denarja in se želite zadolžiti, pa velja nasvet, da je treba izbrati previdno, da bodo stroški čim nižji. Če že imate kartico z odloženim plačilom, ki omogoča plačilo na obroke, je to dokaj ugodna izbira. Podobno velja za tiste, ki imate odobren limit, a je ta neizkoriščen. Če limita nimate, bo bolje, če se odločite za manjši gotovinski kredit, ki ga boste redno in zato tudi hitreje odplačali, kar seveda pomeni manj stroškov. Po našem mnenju je najmanj ugodna rešitev posojilna kartica, zaradi njene nepreglednosti in dokaj visokih stroškov. Za kateri koli način zadolžitve se že boste odločili, zneski naj bodo čim manjši, saj novoletna darila niso nekaj tako nujnega, da bi jih odplačevali celo leto. Rajši začnite po novem letu varčevati in tako se vam v prihodnje ne bo treba zadolžiti.

Vir: https://www.zps.si, Avtorica: Alina Meško

Objavljeno v Nasveti
Zveza svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS) in Sindikat upokojencev Slovenije (SUS) sta po novinarski konferenci v petek, 27. 11. 2015, predsedniku vlade in poslankam ter poslancem poslala javno pismo ogorčenja, ker sta aktualna vlada in državni zbor povozila sistemsko urejanje vprašanja usklajevanja pokojnin z zakonom o izvrševanju proračuna in preprečila usklajevanje pokojnin prihodnje leto, usklajevanje socialnih transferov pa tudi v letu 2017.

Ob tem so spomnili, da je vlada letos brezsramno zavlačevala z odločitvijo o letošnjem inflacijskem usklajevanju pokojnin, v pismu, ki sta ga podpisala predsednika ZSSS in SUS, Dušan Semolič in Konrad Breznik, pa sprašujeta naslovnike, kaj naj o tem ravnanju rečejo upokojenci, ljudje na robu preživetja. Ugotavljajo le, »da je slovenska vlada gluha in slepa za vsa opozorila tujih in domačih ekonomistov, sociologov, da politika varčevanja, zategovanja pasu , politika, ki služi le kapitalu, bankam, finančnim trgom, multinacionalkam, ne pa ljudem, povzroča ne samo povečevanje revščine, socialne izključenosti ampak povzroča vsesplošno nezadovoljstvo, kar kažejo dogajanja doma in v svetu«, sta med drugim zapisala ZSSS in SUS.

Vir: http://www.sindikat-zsss.si/

Objavljeno v Novice
ponedeljek, 30 november 2015 14:26

Zakaj potrebujemo avtonomni demografski sklad

Neodvisni avtonomni rezervni demografski sklad je namenjen prilagajanju oziroma odzivu na predvidene demografske spremembe v prihodnosti. Zagotavlja oblikovanje potrebnih socialnih in ekonomskih dinamik v hitro starajoči se družbi, obenem pa predstavlja jamstvo zagotavljanja sredstev za čase visokih pokojninskih potreb.

To ni »eksotika«, ki smo si jo izmislili pri nas, kot nam očitajo nekateri pomembni predstavniki izvršilne veje oblasti. V Franciji podoben sklad upravlja kar s 36 milijardami evrov premoženja. Sklad se je financiral iz presežkov pokojninskih skladov, s socialnim davkom na nepremičnine, z odprodajo državnega premoženja, z neposrednimi prilivi iz državnega proračuna. Pri nas smo se zbudili nekoliko pozno, ko je premoženje, ki so ga ustvarile pretekle in naša generacija, v večji meri »olastninjeno«, po izjavah predstavnikov oblasti pa čas za ustanavljanje takega sklada naj ne bi bil primeren. Gotovo imajo predstavniki oblasti svoje razloge za nasprotovanje ustanovitvi takšnega sklada, ki pa se vidi predvsem v zagotavljanju proračunskega ravnovesja na račun poslednjega ustvarjenega premoženja prejšnjih generacij. Zaradi tega upokojenci posebej poudarjamo, da sklad ni tako zelo pomemben za sedanjo generacijo upokojencev, temveč je pomemben za generacije, ki bodo šele prišle v upokojenske vrste in za katere je obstoj demografskega sklada jamstvo, da bodo deležni pokojnin. Cilj neodvisnega avtonomnega rezervnega demografskega sklada je dolgoročen in predstavlja zagotavljanje dolgoročne stabilnosti pokojninskega sistema. Žal pa očitno ne sovpada s ciljem vsakokratne oblasti, ki zaradi lastne popularnosti zagovarja kratkoročno fiskalno stabilnost, pa četudi na račun premoženja, namenjenega pokojninam.

Prihajajočih problemov so se zavedali pripravljavci Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, ki je pričel veljati 1. januarja 2013. Določa, da se bo obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje financiralo tudi iz demografskega rezervnega sklada. Določil je tudi, da se s posebnim zakonom v roku dveh let po uveljavitvi tega zakona, to je do konca leta 2014, uredi delovanje in financiranje tega sklada. Navedeno se po pričakovanjih seveda ni zgodilo in tudi ni nikogar vznemirilo, saj smo kršitev zakonodaje pri nas navajeni.

Zakon o Slovenskem državnem holdingu določa, da se Kapitalska družba pokojninskega in invalidskega zavarovanja d. d. (KAD) najkasneje do 31. decembra 2015 preoblikuje v neodvisni avtonomni demografski rezervni sklad, kot ga opredeljuje zakon, ki ureja pokojninsko in invalidsko zavarovanje. Do konca leta je ostalo malo časa. Bodo tudi to zakonsko določbo prezrli? Najbrž da.

V Koalicijskem sporazumu o sodelovanju v vladi za mandatno obdobje 2014–2018 so partnerji določili, da bodo do 30. junija 2015 sprejeli Zakon o ustanovitvi in delovanju demografskega rezervnega sklada, ki bo poleg začetnih sredstev, ki so že določena, zakaj potrebujemo avtonomni demografski sklad v veljavni zakonodaji, opredelil tudi možna dodatna sredstva ter podrobneje določil poslovanje in upravljanje sklada. Zgodilo se ni (še) nič.

Odlok o strategiji upravljanja kapitalskih naložb, dokument od katerega smo veliko pričakovali, v poglavju o zagotovitvi dolgoročne vzdržnosti pokojninskega sistema določa, da je za dolgoročno in uravnoteženo vzdržnost pokojninske blagajne in javnih financ potrebna zagotovitev oblikovanja, delovanja in financiranja demografskega rezervnega sklada, saj so prilivi v pokojninsko blagajno v času gospodarske krize padali, povečuje pa se število upokojencev, kar posledično vedno bolj obremenjuje državni proračun. Cilj strategije je tudi preoblikovanje KAD v neodvisen in avtonomen demografski rezervni sklad, kot ga opredeljujeta zakon, ki ureja pokojninsko in invalidsko zavarovanje, in Zakon o Slovenskem državnem holdingu, najkasneje do 31. decembra letos. Kako resno so mišljene (ponovno) zapisane zakonske zaveze, pa je vprašanje. Kako si sicer lahko razložimo zavlačevanje sprejetja potrebnega zakona?

Zaradi pasivnosti predlagatelja zakona so organi Zveze društev upokojencev Slovenije sprejeli odločitev, da bo ZDUS sam ali v sodelovanju s somišljeniki, pripravil in vložil v proceduro zakon, ki bo natančno opredelil samostojnost in neodvisnost rezervnega demografskega sklada. Pri tem računamo tudi na podporo sindikatov in mlajše generacije, ki jim je neodvisni avtonomni rezervni sklad tudi namenjen. Ne bomo se pustili izigrati, naredili bomo vse, da zaščitimo premoženje, ki ni namenjeno reševanju apetitov vsakokratne oblasti. 

 
Vir: http://www.zdus-zveza.si/, Ana Bilbija
Objavljeno v Novice