Prispevki filtrirani po datumu: sreda, 11 november 2015
sreda, 11 november 2015 14:55

Obvladajmo sladkorno bolezen v Sloveniji

V soboto, 14. novembra, je svetovni dan sladkorne bolezni. Ta v razvitem svetu ostaja vodilni vzrok za slepoto, odpoved delovanja ledvic, amputacije spodnjih okončin ter bolezni srca in ožilja. Ob obeležitvi svetovnega dne je Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ) v sodelovanju z Ministrstvom za zdravje RS organiziral Nacionalno konferenco obvladovanja sladkorne bolezni.

 

Število bolnikov s sladkorno boleznijo v Sloveniji strmo narašča. V letu 2014 je bilo pri nas 104.550 bolnikov s sladkorno boleznijo, ki so prejemali zdravila za zniževanje krvnega sladkorja. Še posebej narašča število prebivalcev s sladkorno boleznijo tipa 2, kar je po večini povezano s staranjem prebivalstva in neugodnimi spremembami v življenjskem slogu, zaradi česar naraščujoči trend pričakujemo tudi v prihodnje. Zato je zelo pomembna promocija zdravja in zdravega načina življenja v populaciji. Sladkorno bolezen tipa 2 lahko preprečimo ali odložimo na kasnejše obdobje, pri čemer je izjemno pomembno zgodnje prepoznavanje in pravočasno zdravljenje. Tako lahko preprečimo kasnejše zaplete v razvoju bolezni.

 

V Sloveniji se glede na podatke zbirke zdravil na recept število prejemnikov zdravil za sladkorno bolezen vsako leto poveča za 3 % (približno 2.500 oseb). Po podatkih raziskave EHIS pa je med osebami, starimi 15 let in več, v letu 2014 ocenjena prevalenca sladkorne bolezni 6,9 % prebivalcev (interval zaupanja: 6,3–7,6 %). Leta 2014 je bilo v Sloveniji 104.550 bolnikov s sladkorno boleznijo, ki so prejemali zdravila za zniževanje krvnega sladkorja.

 

Tudi podatki Raziskave o zdravju in vedenjskem slogu, ki jo je NIJZ izvedel med leti 2001–2012 na prebivalcih Slovenije, starih 25 do 64 let, kažejo na porast sladkorne bolezni. Visoko ali zelo visoko tveganje za pojav sladkorne bolezni tipa 2 v prihodnjih 10 letih je bilo po modelu FINDRISK ugotovljeno pri 28 % vprašanih, starih 55–64 let. V tej starostni skupini je sladkorna bolezen pri moških v porastu in je skoraj dvakrat pogostejša, kot pri ženskah. Med bolniki s sladkorno boleznijo ima 69 % zvišan krvni tlak, 67 % dislipidemijo, 41 % debelost, kadilcev pa je 19 %. Tretjina bolnikov se ne prehranjuje v skladu s priporočili in le polovica je dovolj telesno dejavnih. Delež debelosti med odraslimi leta 2012 pa je znašal 17,4 %. Prav nezdrave izbire življenjskega sloga, ki prispevajo k nastanku sladkorne bolezni, zlasti nezdravo prehranjevanje, čezmerna hranjenost in debelost ter nezadostna telesna dejavnost, so imele v tem obdobju trend naraščanja. 

 

SLADKORNA BOLEZEN V SLOVENIJI LETA 2014

  • 104.550 bolnikov s sladkorno boleznijo je prejemalo zdravila za zniževanje krvnega sladkorja
  • 28,3 milijona evrov za zdravila za zniževanje krvnega sladkorja
  • 16,2 milijona evrov za medicinske pripomočke za zdravljenje sladkorne bolezni
  • 35.400 bolnikov je naredilo preko 25 milijonov meritev krvnega sladkorja

 

Po podatkih Katedre družinske medicine Medicinske fakultete v Ljubljani je bila decembra 2014 v mrežo vključenih že več kot polovica vseh ambulant družinske medicine v Sloveniji, skupaj 435 referenčnih ambulant družinske medicine, ki so skrbele za 802.356 opredeljenih oseb. V letu 2015 pa deluje že 600 referenčnih ambulant, ki v svoje programe preprečevanja, zgodnjega prepoznavanja in kompleksne oskrbe zajemajo skupaj slabo polovico oziroma 50.000 bolnikov s sladkorno boleznijo, za katere v skladu z enotnim  protokolom obvladovanja sladkorne bolezni tipa 2 skrbijo timi družinske medicine (specialist splošne/družinske medicine, diplomirana medicinska sestra/tehnik in srednja medicinska sestra/tehnik).

 

Primerjava registrov bolnikov s sladkorno boleznijo tipa 2 (SB 2) v letih 2012–2014 

 

Register sladkorne bolezni

2012

2013

2014

OE Celje

2454

4013

4969

OE Koper

497

1678

2147

OE Kranj

1330

5288

6259

OE Krško

1324

1965

2497

OE Ljubljana

6875

10410

13156

OE Maribor

3445

5755

7556

OE Murska Sobota

1687

2737

4375

OE Nova Gorica

1467

2618

3458

OE Novo mesto

1625

2609

3381

OE Ravne na Koroškem

167

892

1534

Skupaj

20871

37965

49332

 

Vir: Projektna pisarna RADM

 

Promocija zdravja in opolnomočenje bolnikov

 

Krovni cilji Nacionalnega programa za obvladovanje sladkorne bolezni 2010–2020 so zmanjšanje pojavnosti sladkorne bolezni tipa 2,  njeno preprečevanje in odložitev pri osebah z velikim tveganjem, povečanje možnosti za zgodnje odkrivanje sladkorne bolezni ter zmanjšanje zapletov in umrljivosti zaradi sladkorne bolezni. Zato tudi usmeritve Resolucije o nacionalnem planu zdravstvenega varstva 2015–2025 podpirajo sistemske spremembe v zdravstvu. Namen je oblikovanje zdravstvene oskrbe, ki je bolj prijazna do promocije zdravja oziroma preprečevanja kroničnih bolezni ter bolnika s kompleksnimi kroničnimi boleznimi in stanji, ki poleg zdravstvene oskrbe potrebuje tudi socialno podporo. Promocija zdravja v populaciji je namreč zelo pomembna, najuspešnejši pa so sistemski ukrepi. Pri tem se morajo programi promocije zdravja od informiranja bolnika preusmeriti v krepitev njegovih sposobnosti, zato je pomemben cilj Nacionalnega programa tudi opolnomočenje bolnikov. Gre za proces, ki omogoča osebam povečati nadzor nad lastnim življenjem in krepi njihovo zmožnost, da ukrepajo v zvezi z zanje pomembnimi zadevami. Proces opolnomočenja spreminja tradicionalne odnose med bolnikom in zdravstvenim strokovnjakom. Oskrba tako ni več usmerjena v "narediti nekaj za bolnika", ampak v "narediti nekaj skupaj z bolnikom. Konkretnejšo razpravo o opolnomočenju je spodbudil razvojni projekt laičnih svetovalcev, v okviru katerega bodo posebej uposobljeni bolniki s sladkorno boleznijo z ostalimi bolniki delili svoje izkušnje in znanja, v dogovoru z zdravnikom. Na ta način bodo pripomogli k boljšemu obvladovanju sladkorne bolezni, povečevanju opolnomočenja bolnikov, predvsem pa nudenju opore pri vztrajanju v učinkoviti samooskrbi. Edukacija bolnikov ima pri njihovemu opolnomočenju pomembno vlogo. Vizija je razširitev obstoječih dobrih praks in dogovor o modelu oskrbe, ki bo vsem bolnikom zagotavljal enak dostop do ustrezne edukacije. Dobrodošli so tudi programi, ki bi bili namesto v posameznika usmerjeni v skupine oseb z velikim tveganjem za sladkorno bolezen. NIJZ zato v okviru projekta Skupaj za zdravje v sodelovanju z Zbornico zdravstvene nege in Kliničnim oddelkom za endokrinologijo, diabetes in presnovne bolezni Internih klinik UKC Ljubljana pripravilja in testira edukacijske programe za osebe z velikim tveganjem za slakdorno bolezen tipa 2, ki se bodo izvajali v Centrih za krepitev zdravja. Razviti so tudi programi za edukacijo bolnikov s sladkorno boleznijo tipa 2, v katere se poleg diplomirane medicinske sestra iz Centra za krepitev zdravja vključujejo tudi sestre edukatorke, ki delujejo na sekundarni ravni zdravstvene dejavnosti, zdravnik in lekarniški farmacevt. 

 

Objavljeno v Zdravje
"Slišala sem, da lahko pri pranju tudi z uporabo pecilnega praška vzdržujemo belino perila. Z njegovo pomočjo naj bi dokaj učinkovito odstranili tudi barvne madeže od sadja in zelenjave. Sem pristaš uporabe naravnih proizvodov, kjer je to razumno, zato me zanima, kaj mislite o tem."

Pecilni prašek ne vsebuje belil, zato perila ne beli in tudi ne obeli barvnih madežev. Vsebuje pa sodo, ki izboljša nabrekanje tekstilnih vlaken med pranjem, zato je umazane delce lažje odstraniti. Ker so v pecilnem prašku še druge sestavine, ki ne prispevajo k pralnemu učinku, ampak proces celo zavirajo, ga pri pranju perila ne uporabljamo. Za boljše "namakanje" uporabimo "pralno sodo", ki jo prodajajo tudi pri nas. Soda ni nadomestilo za pralni prašek, ampak le možen dodatek. Ker danes pogosto peremo perilo, ki je komaj kaj umazano, je zato marsikdo povsem zadovoljen že z rezultatom pranja brez pralnega sredstva, a sčasoma tako perilo deluje zaprano, belo pa posivi.

Soda tudi pri odstranjevanju madežev ne sodeluje dejavno, ampak postopek z nabrekanjem vlaken le pospeši. Če so madeži sveži, jih zato lahko odstranimo tudi brez kemije. Z namakanjem madeža v raztopini sode povečamo verjetnost, da ga bomo lahko odstranili kar z vodo in drgnjenjem.

Vir: https://www.zps.si, Dušica Breskvar

Objavljeno v Nasveti
Spoštovani!
 
Možgani so mišica, ki jo moramo trenirati prav tako kot ostale mišice v telesu, le način vadbe se razlikuje. Ker se ljudje vse bolj staramo, je tudi pojav demence, ki je posledica različnih možganskih bolezni, vse pogostejši. Vadba in miselna aktivnost možganov je eden izmed pomembnih dejavnikov za upočasnjevanje razvoja demence.
 
Prvi korak na poti do dobrega spomina je zavedanje, da moramo za dober spomin tudi nekaj narediti.
  smo za vas, v okviru projekta NET-AGE (s spodbujanjem mreženja ustreznih javnih in prostovoljskih interesnih skupin omogočamo večjo inovativnost pri nudenju socialne in zdravstvene oskrbe starejšim), na Občini Kanal ob Soči v sodelovanju s prof. dr. Kavčičem, docentom raziskovalcem na Gerontološkem inštitutu Univerze Wayne v Detroitu, pripravili umovadnico za katero želimo, da bi vam bila v pomoč pri ohranjanju prožnosti vaših možganov. Zrela leta so lahko prava zakladnica izkušenj, znanj in spoznanj. Zato se je vredno potruditi, da se ti zakladi ohranijo čim dlje.
 
 
Občina Kanal ob Soči
 
V kolikor bi želeli tiskano izdajo umovadnice, sporočite to na kontakt: Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Potrebujete Javascript za pogled. ali 051 656 532
 
 
Objavljeno v Novice
Vsak komunikacijski problem lahko rešimo; ne zmeraj hitro, ne zmeraj enako učinkovito, toda lahko ga rešimo. Rešujemo ga vedno pri sebi, s tem, da najdemo odgovore in komunikacijske veščine za celo vrsto vprašanj.

 

 

 

 

 

 

 

  • Zakaj se prepiramo? Kako naj komuniciram, da se ne bi?
  • Zakaj se zmeraj manj pogovarjamo? Kako naj ravnam, da bi se več?
  • Zakaj se ne razumeva? Kako naj komuniciram, da bo bolje?
  • Zakaj ne sprejmejo mojega predloga? Kako naj govorim, da bi ga?
  • Zakaj mi ne prisluhnejo? Kako naj govorim, da bi mi?
  • Zakaj mi ničesar ne povedo? Kako naj ravnam, da bom kaj izvedela?
  • S kakšno komunikacijo naj razvedrim babico?
  • Sem res tako dolgočasna? Zakaj tako pravi?
  • Ali res preveč govorim, kot pravijo? Meni se ne zdi…
  • Kako naj motiviram družinske člane, da nekaj skupaj naredimo?
  • Svoj predlog bi rada znala oblikovati tako, da bi ga vsaj poslušali!
  • Kdo naj razume te mlade ljudi…
  • Babica živi v svojem svetu. Le o čem naj se pogovarjamo z njo?
  • Zaleže samo, če jih ozmerjam. Potem se pa jezijo…

Na delavnici, ki vam bo dala misliti boste skoraj gotovo našli dobro rešitev za kakšen komunikacijski problem, ki kdaj nastane med različnimi generacijami; tudi v vašem družinskem okolju. Zato vabljeni vsi: mladi, mlajši, starejši in precej starejši…

O Bogdani Herman: do upokojitve in naprej je učiteljica veščin komuniciranja in pevka. Teoretična znanja in praktične izkušnje si je pridobivala od mladosti, predvsem od študija slavistike naprej, doma in po svetu. Posameznikom in skupinam je nudila podporo in pomoč pri osvajanju različnih kompleksnih komunikacijskih področij, za katera je potrebno pridobiti ali izboljšati vrsto komunikacijskih znanj in veščin. 17 let je kot predavateljica retorike zunanja sodelavka Pravne fakultete Univerze v Ljubljani. Raje kot pisno ima neposredno komuniciranje.

Prijave in cena: Cena udeležbe na posamezni delavnici je 10 EUR

Prosimo, da se na delavnico prijavite na tel. 041 991 439 ali z e-pismom na naslov Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Potrebujete Javascript za pogled.

Vodnikova domačija Šiška v Ljubljani :

- sobota 28. november 2015, (16h - 18h)

- sreda 2. december 2015, (9h - 11h)

 

Objavljeno v Novice