Prispevki filtrirani po datumu: sreda, 23 april 2014
sreda, 23 april 2014 14:21

Ste pripravljeni na potres?

Na Upravi RS za zaščito in reševanje (URSZR) pravijo, da se na potres najbolje pripravimo tako, da se podučimo o tem, kako zavarujemo sebe, svojo družino in imetje.

Pomembno je, da že prej določimo mesto, kjer se bomo z družinskimi člani po potresu sestali. Med samim potresom je treba najti varno mesto. V stavbah so varna mesta pod trdnimi mizami, med podboji vrat, če so v nosilni steni in ob notranjih nosilnih stenah. Izogibajte pa se zunanjim in predelnim stenam, dimnikom iz opeke, večjim steklenim površinam, velikim omaram in mestom, od koder lahko padejo stropna razsvetljava in težki predmeti.

 

POTRES - PRIPOROČILA IN NAVODILA ZA PREBIVALCE

 

PRED POTRESOM

 

Poučite se:

 

  • o tem, da Slovenija leži na potresno nevarnem območju;

  • o tem, kako lahko zavarujete sebe, svojo družino in imetje pred potresi;

  • poučite družinske člane o tem, kako ravnati med potresom in po njem;

  • z družinskimi člani določite mesta, kjer se boste sestali po potresu, če dostop do doma ne bo mogoč in boste med potresom ločeni;

  • na karti potresne intenzitete preverite, kakšne učinke potresov lahko pričakujete na območju, na katerem živite.

 

Poskrbite za varnost stavbe:

 

  • najboljšo zaščito med potresom omogoča stavba, ki je bila zgrajena po načelih potresno odporne gradnje. S tako gradnjo se zmanjša škoda na stavbah in preprečijo žrtve;

  • preverite, ali je stavba, v kateri prebivate, potresno odporno grajena;

  • redno pregledujte in vzdržujte stavbo v kateri bivate. Z deli oziroma posegi, ki jih na stavbi izvajate, ne zmanjšujte njene potresne odpornosti. Strokovnjak naj popravi razpoke v stropu, stenah ali temeljih;

  • poskrbite, da bodo električni kabli ter plinske cevi in napeljave brezhibni. Uhajanje plina lahko povzroči eksplozije in požare med in po potresu;

  • preverite streho in če je treba pritrdite strešnike;

  • pritrdite anteno.

 

Določite varna mesta:

 

Doma, v šoli, na delovnem mestu oziroma v stavbah, v katerih se najpogosteje nahajate, določite varna mesta. Varno mesto je tisto, ki ga ob nevarnosti hitro in varno dosežete. 

 

Varna mesta v stavbah so:

 

  • pod trdnimi mizami,

  • med podboji vrat, če so v nosilni steni,

  • ob notranjih nosilnih stenah.

 

Mesta v stavbah, ki se jih je treba ob potresu izogibati, so:

 

  • zunanje in predelne stene,

  • dimniki iz opeke,

  • večje steklene površine (okna, ogledala, steklene omare, police s steklenimi predmeti, ipd.),

  • velike omare,

  • mesta, od koder lahko padejo stropna razvestljava in težki predmeti.

 

Mesta na prostem, ki se jih je treba ob potresu izogibati, so:

 

  • stavbe,

  • zidovi,

  • drevesa,

  • telefonska in električna napeljava,

  • ulična razsvetljava,

  • prometna signalizacija,

  • daljnovodi,

  • nadvozi, podvozi, mostovi, predori,

  • rečne brežine, morska obala, predeli pod klifi,

  • strma pobočja, robovi previsnih sten ipd.

 

Poskrbite za varnost v domu:

 

  • omare pritrdite na steno;

  • onemogočite premikanje omaric in predmetov na koleščkih;

  • velike in težke predmete ter predmete, ki se lahko razbijejo ali zlomijo, postavite na nižje police;

  • nad ležišča in mesta, kjer sedite, ne obešajte slik, ogledal ter drugih težkih ali ostrih predmetov;

  • postelje odmaknite od oken, predelnih sten in visokega pohištva, ne postavljajte jih pod težke lestence;

  • pritrdite cvetlična korita in lončke z rožami na zunanjih okenskih policah, balkonih ali terasah;

  • nezavarovane prosto stoječe plinske naprave (štedilnike, kotle, peči in grelnike) na plinovodno napeljavo stavbe povežete z gibkimi dovodnimi cevmi, daljšimi od najmanjše dolžine, potrebne za priklop;

  • plinske jeklenke namestite tako, da ne bo moglo priti do poškodbe ali pretrganja gibke dovodne cevi;

  • zavarujete prosto stoječe peči, da se med potresom ne bodo prevrnili in povzročili požara;

  • prosto stoječe grelnike in zalogovnike tople vode namestite ob nosilne stene in jih nanje ustrezno pritrdite;

  • v bližino vrat in na hodnike ne postavljajte škatel in omar, ki bi se ob potresu lahko prevrnile in onemogočile izhod iz stavbe;

  • lahko vnetljive tekočine ter strupene snovi (strupe za škodljivce, pesticide, močna čistila ipd.) hranite v prvotni embalaži, če je mogoče na nižjih policah zunaj stavb in vozil;

  • vredne stvari hranite v trdnih in negorljivih škatlah.

 

 

 

Poskrbite za nujno opremo:

 

Ob močnejšem potresu se lahko zgodi, da:

 

  • ne bo zagotovljena preskrba z elektriko in zemeljskim plinom;

  • bo motena oskrba z vodo oziroma voda ne bo pitna;

  • bo poškodovan in zaradi tega neuporaben kanalizacijski sistem;

  • sistem ogrevanja, ki ga običajno uporabljate, ne bo deloval ali ne bo varen za uporabo;

  • stacionarni in mobilni telefoni ter internet ne bodo delovali ...

 

Pomembno je, da si pripravite:

 

  • zadostno zalogo vode (vodo v plastenkah, dodatno tudi sredstva za razkuževanje vode;

  • stalno zalogo hrane za izredne razmere), odpirač za konzerve, (v zalogi naj bodo pripravljene jedi, ki jih ni treba kuhati). Če imate alergijo ali dieto, to upoštevajte pri pripravi zaloge, upoštevajte posebne potrebe dojenčkov, starejših in bolnikov. Poskrbite tudi za zalogo hrane in vode za domače živali);

  • zdravila (še posebej tista, ki jih redno jemljete) in opremo za prvo pomoč;

  • higienske pripomočke;

  • plinski kuhalnik, odpirač za pločevinke, žepni nož;

  • trpežne pohodne čevlje, topla oblačila in odeje;

  • baterijski radijski sprejemnik in baterijsko svetilko z rezervnimi baterijskimi vložki;

  • drugo, kar menite, da bi potrebovali.

 

Osebna kontaktna kartica, ICE številka, obrazec gospodinjstva v primeru naravnih in drugih nesreč

 

Za vse družinske člane izpolnite osebne kontaktne kartice. Vsak član naj ima svojo kartico vedno pri sebi. Obrazec osebne kontaktne kartice najdete v zgibanki.

 

V svoj mobilni telefon vpišite oznako ICE (In Case of Emergency) k telefonski številki osebe, ki jo je treba obvestiti, če se vam kaj zgodi.

 

Izpolnite tudi obrazec gospodinjstva v primeru naravnih in drugih nesreč. Priporočljivo je, da obrazec hranite skupaj s fotokopijami pomembnejših dokumentov v trdni in negorljivi škatli.

 

MED POTRESOM

 

Med potresom ostanite mirni! Takoj prekinite svoje dejavnosti, poglejte naokrog, hitro presodite razmere in ustrezno ukrepajte. Med potresom ne tecite iz stavbe! Ne uporabljajte dvigala ali stopnic in ne skačite skozi okna!

 

Doma, v pisarni ali šoli:

 

  • ostanite v prostoru, v katerem ste;

  • oddaljite se od oken in drugih steklenih površin;

  • poiščite zaklon pod masivnimi mizami in klopmi, šolskimi mizami ali med podboji vrat v nosilnih stenah, če takih možnosti nimate, pa v kotu ob notranjih nosilnih stenah prostora, zaščitite si glavo;

  • na hodnikih se stisnite k notranjim nosilnim stenam in si zaščitite glavo;

  • če ste v postelji, ki stoji na varnem mestu, v njej tudi ostanite, glavo si pokrijte z blazino.

 

 

V objektih, v katerih se zadržuje veliko ljudi:

 

  • ostanite mirni, ne pridružite se paničnim ljudem;

  • ne prerivajte se proti izhodnim vratom, počakajte, da potres mine in šele nato umirjeno zapustite objekt;

  • če med potresom sedite, do konca tresenja ostanite na svojem sedežu in si zaščitite glavo;

  • če ne sedite, si zaščitite glavo in se odmaknite od velikih steklenih površin, električnih naprav (prodajnih avtomatov, bankomatov, električnih kablov ipd.), polic s predmeti, ki lahko padejo, in velikih stvari, ki se lahko prevrnejo.

 

Na invalidskem vozičku:

 

  • umaknite se na varno mesto, zablokirajte kolesa in si zaščitite glavo.

 

V dvigalu:

 

  • če ste med potresom v dvigalu in se to ne ustavi samodejno, takoj pritisnite tipko naslednjega nadstropja oziroma tipke vseh nadstropij;

  • ko se vrata dvigala odprejo, previdno izstopite, na bližnjem varnem mestu počakajte do konca tresenja, nato pa umirjeno po stopnicah zapustite stavbo;

  • če se vrata dvigala ne odprejo, jih ne poskušajte odpreti na silo. Z namenskim gumbom v kabini opozorite nase servisno službo.

 

Na prostem:

 

  • pojdite na odprt prostor, proč od stavb, bregov rek in jezer, vodnih pregrad, dreves, prometnih znakov in reklamnih panojev, semaforjev, svetilk javne razsvetljave, električnih žic, daljnovodov ter drugih napeljav ipd.;

  • če se na strnjeno pozidanem območju ne morete oddaljiti od stavb, poiščite v bližnjih vratnih odprtinah zaščito pred padajočimi predmeti (strešniki, deli dimnikov, ometa, cvetličnimi koriti in lončki, razbitim steklom ipd.) in si zavarujte glavo.

 

 

V gorah, na strmih pobočjih ali v njihovi bližini:

 

  • se ne približujte robovom previsnih sten, bodite pozorni na morebitno padanje skal, trganje skalnih podorov, na možnost plazov, udorov, ipd.

 

V avtomobilu, na vlaku ali v avtobusu:

 

  • na odprtem prostoru upočasnite vožnjo, varno zapeljite ob rob vozišča in ustavite na kraju, ne boste zmanjšali pretočnosti prometnice, v avtomobilu počakajte do konca potresa;

  • avtomobila ne ustavljajte v predorih in podvozih, na nadvozih ali mostovih oziroma v njihovi neposredni bližini;

  • izogibajte se električnim žicam in daljnovodom, velikim označevalnim tablam, stavbam in drugim stvarem, ki bi se lahko podrle;

  • če morate zapustiti avtomobil, ga umaknite z vozišča in na vidnem mestu pustite vaše podatke;

  • če med vožnjo na vlaku ali v avtobusu stojite, se trdno primite, da ne padete, če sedite, se zavarujte pred padajočimi predmeti. Bodite pripravljeni tudi na možnost nenadne ustavitve vozila.

 

PO POTRESU

 

Ostanite mirni!
Potresu lahko sledijo tudi močnejši popotresni sunki.Ob njih ravnajte enako kot ob potresu.

 

Če ste ujeti v ruševinah:

 

  • ostanite mirni, skušajte ugotoviti, od kod prihaja zrak;

  • če se praši, uporabite priročno zaščitno sredstvo (robec, krpo, del oblačila) in si z njim prekrijte usta in nos;

  • če niste poškodovani, skušajte odstranjevati ruševine v smeri, s katere prihaja zrak, pri tem varčujte s svojimi močmi;

  • če ruševin ne morete odstraniti in ste poškodovani, se premikajte čim manj, da ne boste dvigovali prahu. V enakomernih presledkih udarjajte s predmetom po kovinski napeljavi ali zidu;

  • če imate pri sebi mobilni telefon, ga uporabite, čeprav ni nujno, da bodo po potresu telefonska omrežja delovala. Občasno ga ugašajte in skušajte čim dlje ohraniti energijo baterije.

 

 

Če ste nepoškodovani in niste ujeti v ruševinah:

 

  • pomagajte sebi, svojim bližjim in tistim, ki potrebujejo posebno pomoč;

  • če zaznate vonj po plinu, poskusite odpriti okna;

  • po potresu lahko tudi zagori! Poskrbite za varnostne ukrepe, da ne pride do požara. Če zagori, poskušajte pogasiti ogenj, sicer pokličite številko za klic v sili 112;

  • uporabljajte baterijske svetilke ali kemične svetilne palice, ne prižigajte vžigalic, sveč in ne uporabljajte odprtega ognja;

  • ne kadite;

  • izklopite vse plinske in električne naprave ter vire gretja, katerih delovanje bi lahko povzročilo požar ali eksplozijo;

  • zaprite glavni ventil plinovodne napeljave ter izklopite glavno stikalo električnega omrežja;

  • zaprite glavni ventil vodovodnega omrežja stavbe, saj je lahko po potresu voda zaradi poškodb cevi zunanjega vodovodnega omrežja onesnažena;

  • skušajte očistiti ostanke razlitih nevarnih snovi (čistil in kemikalij, razredčil, bencina ipd.); ob možnostih zastrupitve obvestite pristojne organe in zapustite nevarno območje;

  • poškodovano stavbo zapustite po najvarnejši poti, s seboj vzemite najnujnejšo obleko, dokumente, denar in nujna zdravila;

  • če ste bili med potresom ločeni od najbližjih, vzpostavite stik z njimi;

  • poskrbite za domače živali.

 

Preglejte stanje vaše stavbe in poškodbe na njej:

 

  • če že od zunaj opazite, da je konstrukcija stavbe poškodovana, v stavbo ne vstopajte, temveč počakajte na oceno usposobljenih strokovnih ekip;

  • če poškodbe konstrukcije stavbe od zunaj niso opazne, v stavbo vstopite zelo previdno, previdni bodite tudi pri preverjanju stanja v notranjosti;

  • za gibanje po stavbi se zaradi črepinj, razbitin in drugega porušenega materiala ter nevarnih predmetov primerno obujte;

  • poskrbite za strokovni pregled vodovodne, kanalizacijske, plinske in električne napeljave ter dimnika in drugega, če je treba;

  • fotografirajte poškodbe stavbe, opreme in predmetov za prijavo škodnega primera.

 

 

Če se po potresu nahajate:

 

V avtomobilu:

 

  • poslušajte radio in prometna poročila, saj obstaja verjetnost, da je cestna infrastruktura poškodovana,

  • če po potresu cestišče ni poškodovano, nadaljujte pot. Izogibajte se nadvozov, podvozov, predorov in mostov,

  • če po potresu z avtomobilom poti ne morete nadaljevati, umaknite avtomobil na varen kraj in na vidnem mestu pustite vaše podatke.

 

V gorah:

 

  • pazite na morebitno padanje skal in trganje skalnih podorov,

  • bodite pozorni na možnost plazov, udorov, zlasti na strmih pobočjih.

 

Na obalah jezer, vodotokov in morja:

 

  • ne približujte se obali, saj se lahko brežina vdre oziroma zdrsne;

  • izogibajte se predelov pod klifi,

  • vodne pregrade so lahko poškodovane, zato se ne zadržujte v njihovi bližini.

 

Ob evakuaciji:

 

Po močnejšem potresu so lahko stavbe tako poškodovane, da niso primerne za bivanje, zato se izvede evakuacija. Ob evakuaciji upoštevajte ukrepe in navodila. S seboj vzemite le najnujnejše (obleko, higienske pripomočke, dokumente, denar, zdravila). Poskrbite za domače živali. Ko boste na varnem, sorodnikom sporočite, kje ste.

 

Življenje po potresu:

 

  • spremljajte navodila v sredstvih obveščanja;

  • upoštevajte ukrepe in navodila pristojnih organov in služb;

  • pričakujete lahko motnje pri oskrbi s pitno vodo, zato je treba vodo pred uporabo prekuhati ali drugače razkužiti. Če je mogoče, se oskrbite z vodo iz plastenk (Kako zagotoviti varno pitno vodo);

  • racionalno uporabite živila, najprej porabite hitro pokvarljiva, šele nato živila iz zaloge za izredne razmere.

Vir: http://www.sos112.si/http://www.24ur.com/

Objavljeno v Nasveti

V zadnjem tednu aprila (24.−30. april 2014) po celem svetu obeležujemo Svetovni teden cepljenja, ki letos poteka pod globalnim geslom “Cepimo se za zdravo prihodnost”. Za evropsko geslo letošnje obeležitve je Svetovna zdravstvene organizacija izbrala slogan “Cepljenje za vse življenje”, s katerim želimo opozoriti na pomen cepljenja v vseh življenjskih obdobjih. Obeleževanje pomeni priložnost za povečanje ozaveščenosti o pomenu cepljenja in poudarjanje pomembnosti tega preventivnega ukrepa, ki dokazano rešuje življenja. Na  Nacionalnem institutu za javno zdravje (NIJZ) priporočajo pravočasno cepljenje proti nalezljivim boleznim in  svetujejo, da svojega  zdravnika povprašamo, katera cepljenja nam priporoča, da  s tem zaščitimo sebe in svojo družino.

 

 

CEPLJENJE V 3. ŽIVLJENJSKEM OBDOBJU

V vseh življenjskih obdobjih je preventiva zelo pomembna. Tudi v tretjem življenjskem obdobju je potrebno misliti na preventivo, katere pomemben del je cepljenje, ki prispeva k zmanjševanju obolevnosti in ohranjanju dobrega zdravja. Cepiva s katerimi cepimo so zelo varna. V tem obdobju so posebej priporočljiva cepljenja proti gripi, pnevmokoknim okužbam, tetanusu in klopnemu meningoencefalitisu.

 

 

 

 CEPLJENJE PROTI GRIPI

 

Gripa je akutna virusna bolezen dihal, ki se zelo hitro širi. Pri nas se pojavlja predvsem v zimskih mesecih. Po ocenah v Sloveniji vsako leto zboli za gripo več kot pet odstotkov prebivalstva. Povzročitelj gripe, virus influence, se prenaša s kužnimi kapljicami, kihanjem in kašljanjem in prek površin, ki so onesnažene z izločki dihal obolelega z gripo. Zbolimo približno 1-3 dni po okužbi. Nenadoma se pojavijo visoka temperatura, glavobol, bolečine v mišicah in kosteh, dražeč občutek v žrelu in suh kašelj. Bolezenske težave trajajo običajno 2 do 7 dni. Gripa je nevarna zaradi zapletov, ki ogrožajo predvsem starejše ljudi in kronične bolnike, saj  lahko povzroči poslabšanje kronične bolezni ali celo smrt.

 

Najučinkoviteje se pred gripo zavarujemo s cepljenjem. Cepimo se vsako leto, pred začetkom sezone gripe. Pri nas s cepljenjem običajno pričnemo v oktobru ali novembru. Zaščita se pojavi šele dva tedna po cepljenju. Cepljenje je smiselno za vse prebivalce, da pred boleznijo zavarujejo sebe in svoje bližnje. Posebej pa je priporočljivo za osebe, ki jih bolezen še posebej ogroža, kot so starejši od 65 let in bolniki s kroničnimi boleznimi pljuč, srca, ledvic, diabetiki, osebe z imunsko pomanjkljivostjo, osebe zdravljene s kemoterapijo ali radioterapijo, bolniki z rakom ter oskrbovanci domov za starejše.

 

Cepljenje poteka pri izbranih zdravnikih v zdravstvenih domovih in zasebnih ambulantah ter na Območnih enotah Nacionalnega inštituta za javno zdravje (OE NIJZ). Kroničnim bolnikom in osebam starejšim od 65 let, stroške cepiva proti gripi krije Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije.

 

 

 

CEPLJENJE PROTI PNEVMOKOKNIM OKUŽBAM

 

Pnevmokok je bakterija, ki povzroča predvsem okužbe dihal in je eden najbolj pogostih povzročiteljev pljučnice. Poleg pljučnice lahko povzročajo tudi resne okužbe kot so okužba krvi ali bakteriemija in vnetje možganov ali meningitis. Okužbe s pnevmokokom se pojavljajo pozimi in zgodaj spomladi. Pnevmokok se med ljudmi prenaša s kužnimi kapljicami, ki nastanejo ob kihanju in kašljanju. Kmalu po okužbi s pnevmokokom (v enem do treh dneh) lahko zbolimo s povišano temperaturo, mrazenjem ali mrzlico in kašljem. Ob obsežni pljučnici se pojavi bolečina v prsnem košu, gnojav ali celo krvavkast izmeček ob kašlju in občutek pomanjkanja zraka. Če je zdravljenje hitro in uspešno, nastopi izboljšanje v nekaj dneh. Pri ljudeh z oslabelim imunskim sistemom, kronično boleznijo dihal ali pri starejših, je lahko potek pljučnice dolgotrajen in zapleten kljub vsem prejetim zdravilom.

 

Pred resnimi pnevmokoknimi okužbami, ki se lahko celo neugodno iztečejo, se lahko zavarujemo s cepljenjem. Cepljenje priporočamo vsem, ki jih pnevmokokne okužbe bolj ogrožajo: osebam starejšim od 65 let, bolnikom s kroničnimi boleznimi pljuč, srca, ledvic, z nekaterimi boleznimi krvi ali krvnih organov, za diabetike, osebe z imunsko pomanjkljivostjo, zdravljene s kemoterapijo ali radioterapijo, bolnike z rakom, za osebe brez vranice in za osebe po presaditvi kostnega mozga ali notranjih organov. Cepljenje proti pnevmokoknim okužbam je možno vse leto.

 

Cepljenje poteka pri izbranih zdravnikih v zdravstvenih domovih in zasebnih ambulantah ter na OE NIJZ. 

 

 

 

CEPLJENJE PROTI TETANUSU

 

V razvitem svetu je tetanus danes redka bolezen. V Sloveniji zadnja leta obolevajo starejše necepljene osebe, ki so se okužile pri raznih kmečkih opravilih, pri delu na njivah in vrtovih. Povzročitelj tetanusa ali mrtvičnega krča se nahaja v zemlji in cestnem prahu, kamor pride z iztrebki živali in ljudi. Bakterija pride v telo skozi rano ob poškodbi, vreznini, opeklini, vbodnini, žulju. Zbolimo od 3 do 21 dni po okužbi, obolenje se kaže z  bolečo okorelostjo mišic, predvsem obraza in pogostimi krči. Bolezen je lahko smrtna.

 

Tetanus lahko preprečimo s cepljenjem. Osnovno cepljenje sestoji iz 3 odmerkov cepiva. Med 1. in 2. odmerkom mora miniti vsaj 4 tedne, 3. odmerek pa se daje 6 do 12 mesecev po 2. odmerku. Cepivo proti tetanusu je varno, zaščita traja 10 let. Poživitveno cepljenje je potrebno vsakih 10 let. Za preprečevanje tetanusa je potrebno poleg pravilne oskrbe rane, vedno preveriti, kdaj je bila oseba cepljena proti tetanusu oziroma ali potrebuje ponovno cepljenje.

 

Cepljenje izvajajo izbrani zdravniki v zdravstvenih domovih in zasebnih ambulantah, v ambulantah nujne medicinske pomoči, ter OE NIJZ. Stroške cepljenja proti tetanusu  krije Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije.

 

 

 

CEPLJENJE PROTI KLOPNEMU MENINGOENCEFALITISU

 

Klopni meningoencefalitis je virusna bolezen osrednjega živčevja, ki se prenaša z vbodom okuženega klopa. Ogroža predvsem ljudi, ki se v obdobju aktivnosti klopov zadržujejo v naravnih žariščih bolezni. Slovenija se uvršča med endemske države z najvišjo obolevnostjo za klopnim meningoencefalitisom v Evropi in tudi v svetu. V zadnjih letih pri nas oboleva vedno več starejših ljudi, pri katerih ima bolezen tudi težji potek.

 

Prvi znaki klopnega meningoencefalitisa se pojavijo sedem do štirinajst dni po okužbi. Pri človeku se lahko pojavi utrujenost, slabo počutje, bolečine v mišicah, vročina in glavobol, kasneje lahko nastopijo znaki značilni za meningitis, kot so visoka temperatura, močan glavobol, slabost in bruhanje, lahko celo nezavest in smrt.

 

Cepljenje je najbolj učinkovit ukrep za zaščito pred klopnim meningoencefalitisom. Cepivo je varno in učinkovito. Ob cepljenju se redko pojavijo prehodne reakcije, kot na primer rdečina in oteklina na mestu cepljenja, slabo počutje ali vročina, ki običajno minejo v enem dnevu. Proti klopnemu meningoencefalitisu se ne smejo cepiti osebe z akutno vročinsko boleznijo in osebe s hudo alergično reakcijo po predhodnem odmerku cepiva ali s hudo alergijo na jajčne beljakovine. Za osnovno cepljenje so potrebni trije odmerki cepiva. Cepljenje s prvima dvema odmerkoma je najbolje opraviti v zimskih mesecih z enomesečnim razmikom, da se vzpostavi zaščita pred boleznijo še pred aktivnostjo klopov. Tretji odmerek sledi čez 9-12 mesecev, nato pa so potrebni še poživitveni odmerki. Zaradi slabšega imunskega odziva so pri starejših osebah priporočljivi poživitveni odmerki na tri leta.

 

Cepljenje poteka na OE NIJZ in pri izbranih zdravnikih.

Vir: http://www.ivz.si/

Objavljeno v Zdravje