Medtem ko pustni čas v širšem pomenu po ljudskem izročilu traja med novim letom in pepelnico, v ožjem pomenu poteka od četrtka pred pustnim torkom do pustnega torka. Na četrtek pred pustnim torkom morajo biti mize polne mastnih svinskih in ocvrtih sladkih jedi. "Na debeli četrtek se kuha čeljust," je za STA dejal etnolog Boris Kuhar.

 

Debeli četrtek, imenovan debeli ali tolsti četrtek, je prvi dan, ko se začne pustno jesti, je dejal nekdanji ravnatelj Slovenskega etnografskega muzeja Kuhar. To je po njegovih besedah dan, ki pomeni začetek pusta. "Tega se še vedno držijo. Tako sem danes povabljen na več pojedin, kjer se bo kuhala tudi čeljust," je povedal.

Kot je pojasnil, svinjsko čeljust oz. svinjski rilec prihranijo za kuhanje na debeli četrtek takrat, ko imajo koline.

 

Na Slovenskem so v času pusta na mizi tudi krvavice in drugi mesni izdelki, ki jih pripravijo med kolinami. Med sladkimi ocvrtimi jedmi pa prevladujejo krofi. Ti so na slovensko območje prišli z dunajskega dvora, kjer naj bi jih v 1. polovici 19. stoletja ocvrte na maslu pripravljala kuharica Cäcilie Krapf. Po njej so se prvotno imenovali Cilkine kroglice, zatem pa krapi. Leta 1815 naj bi jih na dunajskem dvoru pojedli osem do deset milijonov.

 

Še lažje je pripraviti flancate, ki so ocvrte, nekvašene testene krpice. Kot plemiška jed na Slovenskem so izpričani v poznem srednjem veku, v kmečkem okolju pa so postali pustna jed vsaj v 2. polovici 18. stoletja. Kasneje so poleg krhkih postali priljubljeni tudi kvašeni flancati.

 

Značilna sladka pustna jed na območju Istre, kjer živijo tako Slovenci kot Hrvatje in pripadniki italijanske skupnosti, pa so med drugim fritole, ki so beneškega izvora. V osrednji Sloveniji bi jim rekli miške, le da so v testu za fritole še denimo orehi, rozine in kandirano sadje. "Za to jed se čistijo shrambe, špajze," je za STA dejala predsednica Skupnosti Italijanov Giuseppe Tartini Piran Manuela Rojec.

 

Na Madžarskem tako kot v Sloveniji jedo krofe, medtem ko v Rusiji na maslenico, ko se na šaljiv način poslovijo od zime in pričakajo pomlad, pečejo palačinke. Te so v njihovi kulturni dediščini simbol sonca. Nekatere gospodinje jih pripravijo tudi iz kvašenega testa, je za STA povedala vodja organizacijskega odbora sobotnega festivala Maslenica v Ljubljani Julija Mesarič.

Vir: http://www.zdus-zveza.si

Objavljeno v Novice

 

Kdaj: 25.02. 2017 ob 11:00 Kje: Staro mestno jedro Vstopnina: Brezplačna vstopnina

 

Ljubljanski karneval obsega veliko pustno povorko po mestnih ulicah in zabavni program na Kongresnem trgu. V povorki med drugim nastopajo značilne maske iz poganskega ljudskega izročila kot so kurenti, laufarji, morostarji in druge. 

Zmajev karneval vključuje skupine tradicionalnih, etnološko obarvanih pustnih mask, otroške skupine ter druge organizirane skupine mask.

Pustna tradicija na Slovenskem

Tradicija praznovanja pusta z maskami in karnevali izhaja iz starodavnih poganskih časov. V Srednji Evropi so se po letu 1300 v povezavi s krščanskimi običaji zabave prenesle na čas pred štiridesetdnevnim postom.

Slovenske pustne maske in šeme so zelo slikovite, pustni običaji pa so v marsičem edinstveni in odražajo nekdanje lokalne posebnosti vaških okolij.

Najbolj znane med pustnimi šemami v Sloveniji so ptujski kurenti, cerkljanski laufarji, škoromati iz Hrušice idr. V okolici Ljubljane so najbolj znane mačkare in petelini iz Dobrepolja.

Vir: https://www.visitljubljana.com

Objavljeno v Dogodki

Pustni karneval na Viru 7.2.2016

Četrtek, 04 Februar 2016 12:23

Ob 14:00 uri: Se bo zgodil 26. tradicionalni PUSTNI KARNEVAL na Viru po Bukovčevi cesti, od Papirnice Količevo do Športnega parka Vir. Štart povorke bo točno ob 14. uri in 26  sekund.

Ob 15:30 uri: Velika pustna zabava z Kvartopirci in Ognjenimi muzikanti do 22. ure. Tudi tokrat je zabava zagotovljena!

Objavljeno v Novice

Pustne miške

Četrtek, 04 Februar 2016 00:00
Pust že od nekdaj pomeni slovo od zime. Že včasih je obisk šem ali mask prinašal srečo in kmetom dobro letino. Da bi to res tako bilo, so ljudje verovali, da je šeme zato treba obdarovati.

Včasih so se smeli šemiti samo moški. Ljudje so se šemili že pred dvajset in več tisoč leti. Najverjetneje ima šemljenje dvojne korenine. S šemljenjem se častijo umrli sorodniki, šemljenje pa predstavlja tudi čaščenje duhov, ki živijo v naravi, usmerjajo letne čase in dajejo rodovitnost. Vedno so se šemili po vsem svetu.

 

 

 

 

POTREBUJEMO:

• 2 jajci
• 1 žlica sladkorja
• 1 vanilin sladkor
• 1 navaden jogurt
• 2 jogurtova lončka moke
• ½ pecilnega praška
• Ščep soli
• Olje za cvrtje
• Sladkor v prahu
• Tekoča čokolada

PRIPRAVA:

1. Z mešalnikom zmešamo jajci in sladkor. Dodamo druge sestavine in dobro premešamo.
2. V kozici segrejemo olje na približno 170°C. s čajno žličko zajemamo testo v velikosti oreha in ga s pomočjo druge žličke odložimo v vroče olje. Ko so miške na eni strani že zapečene, se v olju kar same obrnejo in pokažejo zapečeni rjavi del. Cvrejo naj se približno šest minut oz. tri minute na vsaki strani.
3. Ko so zlato ocvrte, jih poberemo iz olja. Preden jih ponudimo, jih posujemo s sladkorjem v prahu in prelijemo s čokolado.

PA DOBER TEK

Objavljeno v Pustne jedi

Pečena svinjska krača

Petek, 23 Januar 2015 12:07
Ob pustovanju pa ne smemo pozabiti na jedi, ki ga spremljajo. Na podeželju so značilne obredne jedi, kot so svinjska glava, repa, zelje, suho meso, žganci, krofi, flancati in ocvirkovka.

Nosilci težkih mask so morali biti dobro kondicijsko pripravljeni, saj na primer celotna oprema odraslega kurenta lahko tehta tudi do 40 kilogramov. Tako lahko razumemo zakaj v tradicionalnih pustnih jedeh prevladujeta maščoba in sladkor. Zato jejmo tipične pustne jedi samo v manjših količinah, prenajedanja pa se izogibajmo.

 

 

Sestavine

  • srednje velika svinjska krača
  • 1 dcl belega vina
  • 4 večji krompirji
  • 1 čebula
  • 1 korenček
  • strok česna
  • 2 lovorova lista
  • olje
  • sol, poper

Priprava

Kračo že dan prej damo v paco. Naoljimo jo, natremo z zmečkanim česnom in mletim poprom ter obložimo s sesekljano čebulo, narezanim korenjem in lovorovim listom. V pokriti posodi jo damo čez noč na hladno. Naslednji dan mesu dodamo še narezan krompir. Kračo prelijemo z vročim oljem, pekač pokrijemo in postavimo v vročo peč. Pečemo približno eno uro na kilogram teže, vmes jo večkrat obrnemo. Postrežemo celo na lesenem pladnju, da jo gostje sami razrežejo. Okoli nje naložimo pečeno zelenjavo.

Objavljeno v Pustne jedi

Ocvirkovka s česnom in peteršiljem

Petek, 23 Januar 2015 11:21
Potica je gotovo najbolj znana in najbolj razširjena tradicionalna slovenska jed. Njeno ime menda izhaja iz besede povitica, od koder se je spremenila v povtico in nato nadalje v potico, beseda pa naj bi označevala pecivo, ki je zavito – torej gre pri potici pravzaprav za zavitek, ki pa se od drugih zavitkov razlikuje v tem, da je narejena iz kvašenega, ne pa iz vlečenega ali listnatega testa.

 

 

 

 

 

Sestavine

Testo

  • 50 dag moke, polnovredne ali tip 1100
  • 2 jajci
  • kvasec (pol kocke kvasa, žlica sladkorja, mlačna voda)
  • mlačna voda, oplemenitena z 2–3 žlicami mleka
  • 5 dag masla ali masti

Nadev

  • 20 dag drobno zmletih ocvirkov
  • glavica česna
  • vsaj dve pesti peteršilja
  • 20 dag skute
  • 3 žlice kisle smetane 
  • 1 jajce
  • poper


Priprava

Kvas zmešamo s sladkorjem in malo mlačne vode, da se naredi vzhajan kvasec.  V večjo posodo stresemo moko, jo posolimo, dodamo kvasec in mlačno vodo z nekaj žlicami mleka. Zamesimo testo, ki se mora ločiti od kuhalnice in sklede, ga pokrijemo in pustimo vzhajati.
Nadev naredimo iz ocvirkov, strtega česna, nasekljanega peteršilja, skute, kisle smetane, popra in jajca. Po tričetrt ure, ko je testo vzhajano, ga razvaljamo na pomokanem toplem prtu. Namažemo z nadevom, zvijemo in zvitek takoj prebodemo z vilicami. Nato naj vzhaja dobre pol ure. Preden ga damo v pečico, ga prebodemo še enkrat. Pečico segrejemo na 170 stopinj, ocvirkovka naj se peče 50 minut.

Objavljeno v Pustne jedi

Lahki - krhki flancati

Petek, 23 Januar 2015 10:46
Beseda pust, ki jo je poznal že Trubar, je verjetno nastala iz »mesopust«, to je iz besed meso in pustiti, kar je dobeseden prevod iz italijanskega izraza carneleva, ki pomeni opusti meso. Iz te beseda je nastala beseda carnevale, iz te pa evropska kulturna beseda karnevál, ki pomeni praznovanje pusta.

 

 

 

 

Za 5 oseb potrebujemo:

olje za cvrtje 0.5 l
sladkor v prahu 3 žlice
sol 1 ščepec
moka 300 g
kisla smetana 2 žlici
rum 1 žlica
belo vino 6 žlic
rumenjak 6
sladkor 2 žlici

Vse skupaj(sladkor, rumenjake in vino, rum, primešamo kislo smetano in sol) zgnetemo v mehkejše testo kot za rezance. Testo pustimo pol ure, da počiva. Nato ga tanko zvaljamo in razrežemo na krpice. V krpico naredimo zarezo, potegnemo en vogal na drugo stran, primemo in spustimo. Na hitro jih ocvremo v vročem olju ali še boljše v masti. Pečene flancate sladkamo in postrežemo.

Objavljeno v Pustne jedi

Pust mora biti masten okrog ust

Petek, 09 Februar 2018 01:00
Krofi, flancati in miške so še danes v prvem planu, a ne le ti, tudi svinjska krača, krompirjeva solata, usukani močnik in vrsta drugih dobrot, ki v pustnem tednu, posebno na vasi, še vedno pridejo na mize.

Pustovanje, pustni karnevali in šemljenje so menda ena najstarejših človeških manifestacij. Beseda karneval, kot čas pusta imenujejo drugod, izhaja iz latinskega izraza carne levare oziroma meso pust, torej: pustiti meso. Oboje se nanaša na obdobje posta, ki sledi od pepelnične srede vse do velike noči. Danes je pri nas izraz meso pust zastarel in se ne uporablja več, v ruskem okolju pa še vedno pomeni 40-dnevni post. Kot pravi eden znanih slovenskih etnologov, točnega podatka o tem, kdaj so ljudje začeli pustovati, ni, gotovo pa navada šemljenja sega daleč v predkrščanski čas. Takrat so naši predniki praznovali obdobje ponovnega obujanja narave in na drugi strani odhajanja zime, kar so proslavili z rajanjem, šemljenjem v maske in, kakopak, tudi z dobro pijačo in jedačo. Navade so bile pri ljudeh tako zakoreninjene in priljubljene, da so se obdržale tudi pozneje, v obdobju krščanstva, čeravno je pust izrazito poganski praznik. Še več, pustni čas se je sčasoma močno povezal s krščansko tradicijo in, kot že rečeno, predstavlja uvod v predvelikonočno postno obdobje.

Na Slovenskem se je skrčil na pustno soboto, nedeljo in torek, a vendarle ostaja ena največjih poganskih ostalin v sedanjem koledarju.

Preganjanje zime ob dobri jedi

Pustno rajanje že od nekdaj zaznamujeta dobra hrana in pijača. Pravzaprav je to poleg maškarade njegov osnovni namen. Gre namreč za to, da so naši predniki morali počistiti stare zaloge hrane in se tudi tako pripraviti na ponovno prebuditev narave – pomlad. Posebej pozneje, ko je pustovanje že dobilo svoj zelo določen čas kot uvod v velikonočni post, so morali ljudje – zaradi poznejše vzdržnosti – pomlatiti kar največje količine pokvarljivih zalog iz shrambe, ki bi se med 40-dnevnim postom zagotovo pokvarile. In kako drugače bi človek najlaže pospravil goro jajc, masti in mesa, kot da ob krofih, močniku in obvezni krači raja kar ves teden.

V tednu okoli tega praznika so se ljudje do sitega najedli mesa in mastnih pogač, ocvirkovke, krofov, flancatov. Ob pustu je moral biti vsakdo sit, kar je veljalo tako za ljudi kot živali. V Prekmurju je bila obvezno na mizi svinjska glava z zeljem, v Idriji ocvirkova potica, na Gorenjskem zabeljen močnik, povsod pa povrhu še kak ocvrtek. Podobne navade so se razvile tudi drugod po Evropi, čeravno so na primer v Angliji za povrhu raje pekli tradicionalne pustne palačinke.

S pepelnico je bilo konec uživanja mesnih in mastnih jedi za nadaljnji dober mesec posta. Takrat so jedi belili le z oljem, maslom, kravjo, račjo ali gosjo mastjo. Besede svinjska mast menda niso smeli niti izgovoriti. Razigranost in razposajenost sta se morali umakniti resni spokornosti, prepovedani pa so bili tudi pretirano petje, ples, vasovanje in veseljačenje.

Slanikova pojedina

No, da prehod v post vendarle ne bi bil tako stresen za razvajene želodce, so si že zelo kmalu izmislili slanikovo pojedino na pepelnično sredo. Tudi v Ljubljani so ugledni gostinci na dan pepelnice za svoje meščane pripravili ribje pojedine. Ribe, še posebno slaniki ter drugi morski sadeži, namreč veljajo za postno jed. Tradicijo v nekaterih gostilnah še ohranjajo, gostje pa navadno lahko izbirajo med ribjo juho, raznovrstnimi pečenimi ribami, slanikovim filejem s fižolom in porom, pečenimi in ocvrtimi sardelicami in podobnim.

Danes pust in post ne pomenita več takšnega mejnika kot nekoč, ostajajo pa vsekakor zabava, obvezna maškarada, povorka in nepogrešljiv krof. V Sloveniji najdemo zelo raznoliko in pisano druščino običajev in prek sto vrst različnih tradicionalnih mask. Med najbolj poznanimi pri nas so verjetno ptujski kurenti ter cerkniški laufarji. Tudi v tujini so se ohranili številni tradicionalni karnevali – med tistimi najlepšimi, ki so prava paša za oči, je v Evropi zagotovo beneški, daleč najbolj množično udeležbo in rajanje pa imajo v Braziliji.

Vsepovsod veseljačenju sledijo tudi krofi, ki jih v številnih različicah poznajo po vsem svetu. Od tistih ameriških s čokolado in v obliki koluta, majhnih nizozemskih s sladkornim posipom, pa takih z glazuro in mrvicami, do tistega slavnega okroglega nemškega – polnjenega z marelično marmelado – ki se mu reče berliner. Še malo bolj slovenskemu (beri: trojanskemu) krofu je podoben poljski, ki se menda od berlinerja razlikuje zaradi večjega volumna, rahlosti in kanček bolj zapečenega obličja. Si ne bi mislili, da celo pri krofih obstaja cela znanost, kajne?

No, da bo torej praznično tudi doma, si za pusta le privoščite kak krof ali flancat.

Vir: http://www.slovenskenovice.si/

Objavljeno v Novice

Kaj je Pust?

Četrtek, 04 Februar 2016 00:00
Pust je čas, ko se napravimo v pustno šemo, maškaro.

Pustni čas je premakljiv in je odvisen od velike noči. Prava pustna dneva sta dva; pustna nedelja (v liturgiji quinquagesima) in pustni torek. Ime tega časa se smiselno veže na latinsko besedno zvezo domenica ante carnes tollendas ali levendas (nedelja, preden se umakne, pusti meso, predpostna nedelja). Samo praznovanje pusta sega v predkrščansko dobo, njeno izročilo so prevzeli Rimljani in si v prepomladnem času ustvarili več praznikov ob katerih so se tudi šemili. Praznovanje in šemljenje se je klub upiranju uveljavljajoče se Cerkve nadaljevalo tudi po pokristjanjenju; od 10. stoletja pa je odpor ponehal. V srednji Evropi so se po letu 1300 zabave prenesle na čas pred štiridesetdnevnim postom.

Beseda pust, ki jo je poznal že Trubar, je verjetno nastala iz »mesopust«, to je iz besed meso in postiti se ali iz meso in pustiti, kar bi bil dobeseden prevod iz italijanskega izraza carneleva v pomenu »opusti meso«. Iz italijanskega carneleva je nastala beseda carnevale, iz te pa evropska kulturna beseda karnevál v pomenu »praznovanje pusta« ali »pustovanje, pust«. Danes je pri nas izraz mesopust zastarel in se ne uporablja več, v ruskem okolju pa še vedno pomeni »štiridesetdnevni post«

K pomenu besede »maškara, pustna šema« obstajajo še izrazi: pústar, pústnjak, pústnik, fášenk in kurent. Izraz pústnik pomeni še izraz za meseca februar in marec. Kot splošna beseda ima kurent pomen »pustna šema v kožuhu, z zvonci okrog pasu in posebnim pokrivalom, znana v vzhodni Sloveniji«

Močna zakoreninjenost izraza pust in kurent je podobno kot pri priimkih Petek in Božič dala osnovo za nastanek dveh priimkov Pust in Kurent.

Vir: http://sl.wikipedia.org/

Objavljeno v Novice

Pustni krofi

Sreda, 21 Januar 2015 00:00

Recept za pripravo pustnih krofov

Okoli nastanka krofov se spletajo – bolj ali manj romantične – pripovedke oz. miti, kot o kakšnem antičnem mitičnem junaku. Dunajčani recimo prisegajo na to, da je okusno pecivo iznašla pekovka Cäcilie Krapf, ki je okoli leta 1690 v svoji trgovinici ob vratih Peilertor izdelovala znamenite »Cillijine kroglice«, znane po celem Dunaju, ter jih v pustnem času polnila z vloženim sadjem.

Poleg tega obstaja legenda, da je v daljni preteklosti nesrečno zaljubljena kuharica pripravljeno testo namesto v pečico pomotoma vrgla v vročo mast in tako iznašla krofe.

Krofi v svoji klasični, sladki različici z značilnim belim obročem so nedvomno krona pustnega časa. Ko zagrizete vanj, morate nemudoma okusiti marelično marmelado. Seveda je mora biti dovolj, a ne sme teči ven. Testo je potrebno pregnesti, pustiti vzhajati in speči z obilo merico pozornosti in pazljivosti. Tako se rodijo popolni krofi.

POTREBUJEMO:

( Vse sestavine naj bodo ogrete na sobno temperaturo)
• 1 kg moke ( najboljša Farina 0+univerzalna, vsake po ½ kg)
• 14 dkg olja ( približno 2 dl, kdor nima tehtnice)
• 10 dkg kvasa
• 1 malo žličko soli
• ½ l mleka
• 8 rumenjakov
• 10 dkg sladkorja ( 4 velike žlice, kdor nima tehtnice)
• 2 vanilj sladkorja
• nastrgana limonina lupinica
• rum
• muškatni orešček

PRIPRAVA:

1. Kvas damo na vzhajajnje v toplo mleko. Vzhajanega dodamo v pripravljeno zmes moke in dodatkov. Zmes vseh teh sestavin stepamo 20 minut v mešalniku.
2. Po končanem stepanju na tehtnici ( če jo imamo) odtehtamo po 8 dkg zgnetenega testa, da so vsi krofi enaki. Odtehtano testo med dlanmi še dobro pregnetemo in iz njega naredimo kroglico, ki jo oblikujemo v lepo kroglico, ki jo oblikujemo tako, da damo kroglico testa za krof na mizo, ga pokrijemo z upognjeno dlanjo, s katero krožimo po mizi, da se oblikuje res lepa enakomerna kroglica.
3. To položimo na pomokan prtiček in nato pokrijemo z drugim prtičkom. Važno je, da pustimo testo dovolj dolgo vzhajati. Če boste preveč neučakane in boste dale krofe prehitro peči, ne bodo imeli tako zaželjenih venčkov. Če pa je testo preveč vzhajano, je zadeva ista. Zato je dobro, da daste, takrat, ko mislite, da je testo dovolj vzhajano, enega peči za pokušino. In če ima lep venček, je testo pripravljeno za peko.
4. Pripravite olje za cvrtje. Kdor ima možnost, naj v marketih poišče palmino olje ( je v trdni obliki kot mast, je mnogo bolj primerno za cvrtje kot olje, krofi jo manj vpijajo, uporabna je za večkratno pečenje in se ne peni!).
5. Olje za cvrtje segrevamo počasi. Temperatura je primerna za cvrtje takrat, ko v ogreto olje potopimo do dna leseno žlico in ob njej počasi in enakomerno izhajajo mehurčki.
6. Ko so krofi vzhajani, jih položimo v segreto olje za pečenje tako, da jih obrnemo glede na to, kako so ležali na prtičku ( zgornja vzhajana stran gre v olje) in posodo pokrijemo z pokrovko. Pečemo 4 minute na eni strani ( bodite natančne), nato posodo odkrijemo, krofe v olju obrnemo in pečemo še na drugi strani 4 minute, posoda za pečenje je tokrat odprta. V posodi pečete toliko krofov, da lahko ti prosto plavajo v olju.
7. Pečene krofe položimo na papirnate servete, da se olje odcedi, počakamo da se ohladijo in jih nato z brizgalno napolnimo z marelično marmelado. Potresemo jih s sladkorjem v prahu.

PA DOBER TEK

Objavljeno v Pustne jedi