Prispevki filtrirani po datumu: torek, 14 februar 2017

"Sprašujem o pravilnem tolmačenju hranilne tabele na živilih, predvsem tistih njenih delov, ki se nanašajo na sladkor. 

V tabeli npr. preberem, da vsebuje rastlinski napitek dobre 4 grame sladkorja na 100 gramov izdelka, ne vem pa, ali je mišljen naravni ali dodani sladkor. Mož pravi, da gre za dodani sladkor, čeprav med sestavinami ni označen. Še v večji dilemi smo pri živilih, kot sta navadni jogurt in mleko brez laktoze, še posebej zato, ker na nekaterih izdelkih te vrste tudi piše, da so brez dodanega sladkorja. Kaj torej pomeni sladkor v hranilni tabeli? V bistvu me najbolj zanima, kako ugotoviti, ali živilo vsebuje le naravni sladkor ali mu je ta tudi dodan. Pri piškotih mi je jasno, da je sladkor dodan, kako pa je, recimo, pri omakah, marmeladah, jogurtih, otroških kašicah, ipd.?"

 

Že sami ste ugotovili, da je lahko sladkor v živilih naravno prisoten in/ali dodan. Če predelovalec živilu doda sladkor, mora biti ta naveden med sestavinami. Vedeti pa morate, da je lahko sladkor živilu dodan v različnih oblikah in je zato med sestavinami poimenovan z različnimi imeni, kot so: glukozno-fruktozni sirup (to je mešanica glukoze in fruktoze, običajno pridobljene iz koruze), maltoza (disaharid, sestavljen iz dveh molekul glukoze), dekstroza (drugo ime za glukozo). Poleg omenjenih vrst sladkorja lahko živilom (na primer kruhu) dodajajo tudi ječmenov slad (za obarvanje) in tako povečajo vsebnost sladkorja v živilu. Ječmenov slad nastane s kaljenjem ječmena in pri tem se proizvede tudi sladkor, večinoma glukoza.

Na hranilni tabeli živila je napisana količina sladkorja (in sicer vseh vrst), ki ga vsebuje živilo, torej tako tistega, ki je v živilu naravno prisoten, kot tistega, ki je živilu dodan. Dodane vrste sladkorja so navedene med sestavinami z različnimi imeni.

Kadar predelovalec živila navede oziroma trdi, da v živilu ni dodanega sladkorja in sestavin (na primer ječmenov slad), ki imajo enako nalogo, torej slajenje, mora v skladu z zakonodajo označiti živilo z izjavo "Vsebuje naravno prisotne sladkorje".

Ker je v hranilni tabeli navedena količina vseh vrst sladkorja, ki jih vsebuje živilo, mora potrošnik vedeti, koliko sladkorja je v živilu naravno prisotnega. Le tako lahko iz hranilne tabele izve (izračuna), koliko sladkorja je dodanega. To pa od potrošnika zahteva kar nekaj znanja. Naj pomagamo z nekaj primeri živil, v katerih je sladkor naravno prisoten.

Surovo kravje mleko vsebuje v povprečju 4,5 % laktoze ali mlečnega sladkorja (ta je disaharid ene molekule glukoze in galaktoze), zato tudi jogurt vsebuje mlečni sladkor oziroma molekule glukoze in galaktoze, ki jih mlečne bakterije niso fermentirale v mlečno kislino. Mleko brez laktoze res nima mlečnega sladkorja, a vsebuje molekule glukoze in galaktoze, ki sestavljajo laktozo. V listnati zelenjavi sladkorja skoraj ni, v gomoljčnicah pa je lahko od 1 do 6 % sladkorja, največ v rdeči pesi, nekaj manj pa v korenju in paradižniku. Žita v povprečju vsebujejo od 1 do 3 % sladkorja, riž pa manj kot 1 %.

Vir: https://www.zps.si, Avtorica: Marjana Peterman

Objavljeno v Nasveti

Slovenski zobozdravniki bodo v maju omogočili brezplačen preventivni pregled ustne votline. S tem želijo odkriti zgodnje maligne spremembe v ustni votlini in ozavestiti prebivalstvo o tej hudi bolezni. V Sloveniji je rak ustne votline po pogostosti na osmem mestu, v populaciji starejših moških celo na šestem, so navedli na zdravniški zbornici.

Pri nas na leto odkrijejo 250 rakov ustne votline in žrela, medtem ko je novoodkritih vseh malignih sprememb glave in vratu približno 450.

Po statistiki kliničnega oddelka za maksilofacialno kirurgijo UKC Ljubljana 80 odstotkov rakov ustne votline odkrijejo v zobnih ambulantah. Ker je zdravljenje majhnih sprememb bistveno bolj uspešno kot zdravljenje napredovalih, so organizirali brezplačne preventivne preglede, da bi rešili čim več življenj in izboljšali kakovost življenja obolelih. Projekt poteka pod okriljem odbora za zobozdravstvo Zdravniške zbornice Slovenije in ob sodelovanju kliničnega oddelka za maksilofacialno kirurgijo UKC ter centra za ustne bolezni in parodontologijo stomatološke klinike.

Cilj akcije je izboljšati ozaveščenost prebivalstva o ustnem raku v Sloveniji in odkriti zgodnje spremembe. Najbolj rizične bolnike bodo zobozdravniki napotili na specialistični pregled. Redni zobozdravniški pregledi namreč rešujejo mnoge težave, v primerih zgodnjega odkritja malignih obolenj pa tudi življenja.

Raka ustne votline lahko dobi kdorkoli, ljudje z zobmi in brez njih. Vendar pa je rak ustne votline pogostejši pri moških, ki so starejši od 40 let. Vse več študij in raziskav kaže na porast raka ustne votline tudi pri mlajših ljudeh in pri ženskah. Pojavnost raka ustne votline narašča. Največ primerov raka ustne votline se povezuje s tobakom in alkoholom. Kajenje cigar, cigaret in pipe ter žvečenje tobaka močno pripomoreta k nastanku raka ustne votline, navajajo strokovnjaki.

Alkohol povečuje tveganje za raka ustne votline. Če pa se tobak in alkohol uživata skupaj, je tveganje še toliko večje. Predolgo in prepogosto izpostavljanje sončnim žarkom povečuje tveganje za nastanek raka na ustnicah in koži. Novejše študije povezujejo nastanek raka ustne votline z okužbo z virusom HPV. Virusi HPV povzročajo raka materničnega vratu in prizadenejo kožo, ki meji na sluznice.

Raka ustne votline lahko pravočasno odkrijejo z rednimi pregledi ustne votline pri zobozdravniku. V primeru sumljive spremembe odvzamejo košček tkiva za pregled. Če raka odkrijejo zgodaj, so možnosti ozdravitve veliko večje. Večina bolnikov z rakom ustne votline pride k zobozdravniku prepozno.

Vir: http://www.zdus-zveza.si

Objavljeno v Zdravje
torek, 14 februar 2017 10:12

Valentinovo

Valentinovo ali praznik svetega Valentina se praznuje 14. februarja in je tradicionalni dan, ko si v nekaterih kulturah zaljubljenci izkazujejo ljubezen - največkrat s pošiljanjem voščilnic (pogosto anonimnih) in izmenjavo daril.

Praznik svetega Valentina se je sprva praznoval kot rimskokatoliški dan posta v čast svetemu Valentinu. Današnji pomen je dobil šele po visokem srednjem veku, ko se je razvila zamisel o romantični ljubezni.

Danes je praznik najbolj povezan z medsebojno izmenjavo valentinčkov - ljubezenskih pisemc v obliki srca ali krilatega Kupida. Po nekaterih ocenah jih ljudje vsako leto pošljejo milijardo, s čimer se praznik uvršča na drugo mesto; zaostaja le še za božičem. Zveza tudi ocenjuje, da 85 odstotkov vseh valentinčkov kupijo ženske.

Valentinovo v zahodnem svetu

Voščilnica valentinovoV zahodnem svetu se poleg voščilnic podarja tudi vrsta drugih daril. Običajno moški obdarujejo ženske. Darila navadno vključujejo vrtnice in čokolado. Podarja se tudi nakit.

V marsikateri osnovni šoli se od učencev zahteva, da za valentinovo podarijo voščilnico ali darilce vsakomur v razredu. Pri tem pogosto zapišejo, kaj cenijo drug pri drugem. Čeprav se ta navada včasih kritizira kot nepotrebna ali neprimerna, ponekod obstaja že desetletja.

Samski ljudje praznik pogosto sarkastično imenujejo »Dan zavedanja samskosti«.

Valentinovo na Slovenskem

God svetega Valentina se pri nas že dolgo praznuje, vendar je imel drugačen pomen. Poznan je pregovor, da Valentin - prvi spomladin (pomladni svetnik) - prinese ključ do korenin, zato se po starem kmečkem koledarju na ta dan začne prvo delo v vinogradih in na vrtovih. Poleg tega naj bi se takrat snubili ali ženili tudi ptički (ti se ženijo tudi na Gregorjevo in Vincencijevo). V Beli krajini pravijo, da se z valentinovim začne prvi spomladanski dan.

V severovzhodni Sloveniji gospodinje na valentinovo po drevju in grmih nastavijo otrokom Valentinove potičke.

Med Slovenci naj bi bilo valentinovo najbolj priljubljeno na Primorskem. V Štmavru pri Gorici se s prvo nedeljo po Valentinu začne sezona vaških praznikov na Goriškem. Na ta dan praznujejo tudi praznik štrukljev.

Kot dan zaljubljencev se valentinovo praznuje šele v sodobnem času. Tako pojmovanje praznika je prišlo k nam z Nizozemskega.

Vir: http://sl.wikipedia.org/

Objavljeno v Novice
JSN Shine is designed by JoomlaShine.com | powered by JSN Sun Framework