Prispevki filtrirani po datumu: sreda, 26 februar 2014
četrtek, 27 februar 2014 00:00

Brokoli

Brokoli je zelena različica cvetače, ki ima izrazitejši okus in vsebuje tudi več vitaminov kot cvetača. S pridelavo brokolija so začeli v Italiji.

Brokoli izvira iz Male Azije. Že v 18. stoletju je pri nas predstavljal priljubljeno zelenjavo, ki so jo imenovali "drobljivo zelje".

Je bližnji sorodnik cvetače, odlikuje ga začinjen in intenziven okus. Uživamo cvetni pecelj in cvetni popek, ki je temnozelene lahko pa tudi modrikaste barve. Obstaja več vrst brokolija, ki ima vijoličaste, rumene ali bele glave.

Brokoli vsebuje veliko beljakovin, ogljikovih hidratov, mineralnih snovi (kalija, kalcija, fosforja in železa), kot tudi provitamina A, vitaminov skupine B in vitamin C.
Brokoli vsebuje precej več mineralnih snovi in vitaminov kot cvetača.

Objavljeno v Vrtnarjenje
četrtek, 27 februar 2014 00:00

Blitva

Blitva je samorasla rastlina na obalah Sredozemskega, Kaspijskega in Jadranskega morja.

Blitva je samorasla rastlina na obalah Sredozemskega, Kaspijskega in Jadranskega morja. V teh področjih jo gojijo čez celo leto. Užitni so zeleni listi in odebeljene listne žile. Vsebuje vitamina A in C, nekaj tudi B1 in B2. Med minerali ima največ kalija, mangana, železa in kalcija.
Botanično gledano je blitva v sorodu z rdečo peso. Z ozirom na kuhanje in na okus pa to sorodstvo ne igra nobene vloge, saj pri blitvi uporabljamo liste in ne gomoljev.

Objavljeno v Vrtnarjenje
sreda, 26 februar 2014 13:39

Odprtje stalne razstave NAŠ DRAGI AVTO

V petek, 28. februarja 2014, vas ob 18. uri vabimo v Tehniški muzej Slovenije v Bistro pri Vrhniki na odprtje

stalne razstave NAŠ DRAGI AVTO, Prvo stoletje avtomobilizma na Slovenskem.

Razstavo bo odprl minister za kulturo dr. Uroš Grilc.

 

Na razstavi o več kot 100 letni zgodovini avtomobilizma na Slovenskem bomo preko treh značilnih obdobij (do 1. svetovne vojne, med obema vojnama in od 2. svetovne vojne do osamosvojitve) prikazalirazvoj avtomobilskega prometa. Oris zgodovine prometa bomo predstavili s tipičnimi primerki vozil in najbolj prepoznavnimi deli avtomobilov, kot so volan, kolo, maska hladilnika ipd.

Razstavljenih bo deset avtomobilov, med drugimi Austro Daimler, Ford T, Zastava 600D t. i. Fičo in otroški avto, ter pet motornih koles, med njimi Torpedo izpred 1. svetovne vojne, dirkalni DKW izpred 2. svetovne vojne, ki so ga uporabljali še leta po njej, priljubljeni Tomos T12 in drugi.

Na ogled bo tudi avtomobil znamke Piccolo, ki velja za enega najstarejših ohranjenih avtomobilov na Slovenskem, in je hkrati eden najstarejših eksponatov Tehniškega muzeja Slovenije.  Razstavljena vozila bodo spremljali video posnetki o njihovi izdelavi, namenu in uporabi. Na koncu razstave bo na ogled še krajši film, v katerem bo večina razstavljenih avtomobilov predstavila kratko zgodovino avtomobilizma na Slovenskem.

Ob sprehodu skozi razstavo bo obiskovalec spoznal tudi razvoj prometnih znakov in registrskih oznak ter značilno cestišče za posamezno obdobje.

 

Z odprtjem razstave odpiramo sezono Tehniškega muzeja Slovenije v Bistri pri Vrhniki, ki bo od 1. marca dalje zopet odprt za vse obiskovalce.

Objavljeno v Dogodki

Na spletni strani Zveze potrošnikov Slovenije so zapisali:

Naš pregled ponudbe je pokazal, da so nekatere banke za upokojence občutno znižale cene za plačilo položnic. S tem so pokazale več družbene odgovornosti, seveda pa se tudi zavedajo, da bi lahko njihove stranke odšle drugam.

Večina bank v reklamah poudarja svojo skrb za upokojence, ki jo kažejo s ponudbo posebnih produktov, ki so prikrojeni za potrebe upokojencev. Pa se "upokojenski" bančni računi resnično razlikujejo od "navadnih"? Ali starejšim zares prinašajo ugodnosti? Pregledali smo ponudbo bančnih računov za upokojence in preverili, kako lahko upokojenci še dodatno prihranijo pri bančnih stroških.

Med nami je več kot 680.000 upokojencev, ki imajo tudi pri finančnem poslovanju zelo različne potrebe in želje. Medtem ko nekateri že redno uporabljajo sodobne načine poslovanja z banko, imajo drugi raje preproste in pregledne bančne storitve. Čeprav upokojenci v povprečju opravijo nekoliko manj plačilnih transakcij, pa jih visoki stroški poslovanja z banko zaradi manjših dohodkov bolj prizadenejo. To še posebej velja za tiste, ki ne uporabljajo interneta. Prav za te upokojence so možnosti, katero banko izbrati, še bolj omejene, saj mora biti poslovalnica izbrane banke v bližini njihovega doma.

Upokojenski račun je praviloma ugodnejši od klasičnega
Seveda ob upokojitvi ni obvezno odpreti upokojenskega računa. Mimogrede, zanj morate v banki izkazati, da imate status upokojenca. To lahko storite s kartico upokojenca, potrdilom o prejemanju pokojnine, ali z odločbo o upokojitvi. Upokojenski račun se razen po imenu in morebitnih ugodnostih bistveno ne razlikuje od klasičnega. Na splošno velja, da bo banka kreditno sposobnim upokojencem omogočila redni in izredni limit. Tistim, ki so imeli na klasičnem računu urejeno katero od »nadstandardnih« storitev (npr. večjo dovoljeno prekoračitev stanja na računu ali pa višji dnevni limit), pa se ji(m) ne želijo odpovedati, priporočamo, naj v banki povprašajo, ali jih omogoča tudi upokojenski račun.

Naša primerjava stroškov pri posameznih bankah je pokazala, da večina ponuja upokojencem vsaj manjše popuste, na primer pri stroških vodenja računa in pri posameznih plačilih. Banke za poslovanje z računom zaračunajo dokaj nepregledno množico različnih storitev, zato jih je mogoče primerjati med seboj le tako, da izračunamo skupne letne stroške poslovanja.

Prihranki so odvisni od obsega in načina poslovanja z banko 
Izračun skupnih letnih stroškov poslovanja z banko smo opravili za dva tipična upokojenca, ki poslujeta z banko na različne načine:

  • http://www.zps.si/templates/ja_teline_iii/images/bullet.gif); line-height: 1.3; overflow: hidden; background-position: 15px 6px; background-repeat: no-repeat no-repeat;">Upokojenec 1 posluje z banko na tradicionalen način, torej na bančnem okencu. Tam vsak mesec plača pet položnic, drugih stroškov z banko pa nima.
  • http://www.zps.si/templates/ja_teline_iii/images/bullet.gif); line-height: 1.3; overflow: hidden; background-position: 15px 6px; background-repeat: no-repeat no-repeat;">Upokojenec 2 uporablja spletno bančništvo, vsak mesec plača šest položnic in trikrat dvigne gotovino na bankomatu druge banke. Poleg tega ima odprt še en trajni nalog in eno direktno obremenitev, uporablja pa tudi kartico z odloženim plačilom.

Kako do prihranka pri poslovanju na bančnem okencu?
Večina bank bo upokojencu, če posluje na bančnem okencu, ponudila dodatne ugodnosti. Očitno so kritike ZPS in pritožbe potrošnikov o dragem plačevanju položnic zalegle, saj kar nekaj bank omogoča upokojencem dobrodošle popuste. V tabeli 1 si lahko ogledate, koliko boste lahko prihranili. Posebej moramo omeniti ponudbi Banke Koper, pri kateri lahko upokojenec pri plačevanju petih mesečnih položnic na letni ravni prihrani kar 101,40 evra, in Banke Celje, v kateri lahko upokojenci ob sredah plačujejo položnice veliko ceneje. Večje prihranke v primerjavi s klasičnimi računi lahko pričakujete tudi pri banki Unicredit (nekaj brezplačnih plačil mesečno) in Hranilnici Lon (brezplačno plačilo položnic na bančnem okencu). Še več pa lahko pri tem načinu poslovanja prihranite z zamenjavo banke. Najugodnejša je Hranilnica Lon, pri kateri bo letni strošek poslovanja 29,40 evra, za njo pa sta uvrščeni Delavska hranilnica in Banka Koper.

Tabela 1: Letni stroški poslovanja na bančnem okencu (upokojenec 1) (kliknite za povečavo)

bancni racun za upokojence tab1

Ne uporabljajte dragih položnic
Prihranite pa lahko še na druge načine. Velja razmisliti, da bi začeli svoje redne obveznosti poravnavati z direktno obremenitvijo, namesto, da jih plačujete s položnico. To pomeni, da bo banka vsak mesec z vašega bančnega računa samodejno odvedla znesek, ki ste ga dolžni za plačilo stroškov vode, elektrike, ali pa za uporabo mobilnega telefona. Plačevanje z direktno obremenitvijo, po domače s »trajnikom«, je namreč vedno ugodnejše, kot je plačevanje s položnico. Dogovor o plačevanju z direktno obremenitvijo sklenete lahko neposredno s svojim dobaviteljem storitev. Upokojenec, ki je položnice doslej plačeval na bančnem okencu, lahko svoje letne bančne stroške zmanjša tudi za precej več kot 100 evrov. Prihranke, ki jih lahko pričakujete pri različnih bankah, si lahko ogledate v zadnjem stolpcu tabele 1.

Kako še lahko plačujete račune?
Tisti, ki ne uporabljajo spletne banke, lahko nekaj prihranijo tudi s plačilom položnic na nekaterih posebnih bankomatih svoje banke. Takšen način plačila ponuja nekaj bank, vendar je praktičen preizkus plačila pokazal, da potrebujemo za to nekaj občutka za tehniko. Če že uporabljate internet, velja razmisliti tudi o tem, da bi svoje obveznosti poravnavali prek spletne banke, kar bo ceneje. Ugodnejše plačilo položnic je omogočeno tudi na Petrolovih bencinskih servisih (po tarifi Poštne banke - 1,05 evra za plačilne naloge z vrstico OCR) in v nekaterih Tuševih in Mercatorjevih trgovinah po enotni tarifi 0,65 € v sodelovanju z Abanko. V nekaterih mestih so dobrodošla ugodnost tudi mestne blagajne, ki za omejen nabor storitev (običajno gre za javne storitve in lokalna podjetja) omogočajo brezplačno plačilo položnic. Vsekakor priporočamo, da to preverite na svoji občini.

Prihranki tudi za uporabnike spletne banke
Tudi uporabniki spletne banke, še posebej tisti, ki uporabljajo več različnih bančnih storitev, lahko z dobro odločitvijo prihranijo. Banke tudi pri upokojenskih računih praviloma omogočajo nekoliko cenejše poslovanje, kot lahko vidite v tabeli 2. Stroške je mogoče zmanjšati še za kakšno desetino, če svoje obveznosti namesto s položnicami plačujete z direktnimi obremenitvami. Največje prihranke pa si lahko obetate, če zamenjate banko: razlika med najmanj in najbolj ugodno banko je namreč dobrih 60 evrov letno. Najugodnejše spletne bančne storitve za našega tipičnega potrošnika ponuja Delavska hranilnica, za njo pa sta uvrščeni Sberbank in banka BKS.

Tabela 2: Letni stroški poslovanja s spletno banko (upokojenec 2) (kliknite za povečavo)

bancni racun za upokojence tab2

Vir: http://www.zps.si/, Avtorja: Boštjan Krisper, Alina Meško

Objavljeno v Nasveti
sreda, 26 februar 2014 12:43

Kako gojiti ingver doma v lončkih

Gojenje ingverja doma ni zelo zahtevno, poleg korenine, ki se uporablja kot cenjena začimba, navdušuje tudi s svojimi cvetovi.

Ingver je v originalu tropska rastlina, ki izvira iz področij Afrike in Azije. Zato najbolje uspeva na toplem in vlažnem prostoru, ki nima direktne sončne svetlobe. Rastlina je občutljiva na mraz, močan veter in direktno sončno svetlobo.

Ingver je primeren tudi za gojenje doma, v cvetličnih lončkih. Za posaditev rabimo korenino ingverja, najbolje od nekoga, ki jo že goji, drugače bo dobra tudi kupljena v trgovini. Če korenino kupujemo v trgovini izberemo tako, ki je mesnata in napihnjena ter ima čimveč “oči”. Nekateri priporočajo, da jo če znoč namočimo v vodo, da se sperejo zaviralci rasti, ki jih včasih uporabijo ob transportu v trgovine.

Idealen čas za sajenje je pomlad. Korenino posadimo v dovolj velik lonec, približno 20 do 30 cm globoko. Nujno je, da je zemlja dovolj bogata in hranljiva, uporabimo lahko tudi mešanico komposta. Sestava zemlje naj bo taka, da zadrži čim več vlaga, da se ne presuši, vendar naj odteka, da korenine ne bodo zgnile.

Ingverjeva rastlina ne bo zavzela veliko prostora, tudi koreninam ne bo škodilo, če jim bo postalo v loncu tesno. Sprva bo rast počasna, iz korenine bo zraslo le nekaj listov, odrasla rastlina pa lahko zraste od pol do enega metra v višino, kar ni preveč za gojenja na balkonu ali terasi.

Redno zalivanje je pomembno dokler rastlina raste, zemlja naj ne bo suha, vendar spet ne preveč mokra. Ker ingver ljubi vlago in je občutljiv na suh zrak, pomaga tudi škropljenje z brizgalko vode.

Jeseni bo rast zelenega dela prenehala, opaziti bo sušenje rastline. Takrat raste korenika, ki se uporablja za začimbe. Naberemo jo takrat ko so zeleni del rastline posuši. Najlažje če izkopljemo kar celo rastlino in ločimo korenike. Tiste najlepše shranimo ali na novo posadimo v posodo, ostale lahko uporabimo v kuhinji. Da bodo dalj časa sveže, jih lahko tudi zmrznemo. Po ponovnem sajenju ingver ne rabi več veliko pozornosti in zalivanja, dokler se zopet ne otopli dovolj, da začne poganjati novo zelenje.

Glede na svoje blagodejne učinke ingver v domovini Aziji slovi kot zdravilo stotih bolezni. V starem Rimu so ga uporabljali tudi v lepotnih salonih. V srednjem veku je bil v Evropi tako priljubljen, da so zdravniki in moralisti svarili: "Vino, poper, cimet in ingver kvarijo kri mladim dekletom." Priljubljenost se je kljub temu širila, tudi med Angleže in Skandinavce, ki iz ingverja varijo pivo. Pri nas pa ga doslej nismo uporabljali na veliko.

Sveže korenike ingverja so nam na policah trgovin z zelenjavo na voljo vse leto, po ceni okoli 4 evre na kilogram, kar je ugodno, saj po navadi potrebujemo le nekaj gramov ingverja naenkrat. Korenike ni treba shranjevati v hladilniku; podobno kot krompir bo čez čas napravila zelen brst ali dva, če jo postavimo v vodo, pa se bodo razvile koreninice. Brst lahko vsadimo v lonček ali na vrt in zrasla bo čudovito cvetoča večletna lončnica oziroma dišavnica. Zraste do višine 50 cm in oblikuje do 20 cm dolge korenike.

Ingver uporabljamo v kulinariki, kozmetiki in kot naravno zdravilno sredstvo. Še posebno dobrodošel je za vse, ki jih muči vsakodnevna slabost. Lahko ga pripravimo kot čaj ali pa narezanega na kocke kandiramo kot bonbone. Ti so nam lahko vseskozi na voljo na potovanju, ob pohodih, športnih dejavnostih ali pri vsakdanjih opravilih; kot osvežitev in vir novih moči, ob bolečinah v grlu in žrelu, kot pomoč pri slabosti (tudi potovalni), na splošno pa kot preventivno in kurativno zdravilo. Okus ingverja je blago pekoč in osvežilen. Njegov vonj spominja na limono, limeto ali limonino meliso. Tudi kombinacije teh arom so okusne in dišeče.

Ingver je močan antioksidant. Vrača nam življenjsko moč, pri redni uporabi pa jo ohranja, znižuje holesterol in čisti jetra. Najopaznejše in najučinkovitejše lastnosti ingverja so protibolečinsko in protivnetno delovanje, zniževanje telesne temperature in blagodejni učinek na želodčno sluznico – v nasprotju s sintetično pridobljenimi farmacevtskimi izdelki ne draži in ne razjeda želodca. Ingver slabih stranskih učinkov nima, priporoča se le primeren dnevni odmerek (pri sveži koreniki do 10 g), saj lahko večji odmerek povzroči zaspanost in prebavne težave.
Ingver uporabljamo tudi v obliki mazila; z rahlim vtiranjem ga nanesemo na obolele predele telesa, ob masaži pa ga lahko razredčimo s kokosovim maslom ter si poleg zdravja zagotovimo še užitek.

Objavljeno v Sobne rastline