Prispevki filtrirani po datumu: Četrtek, 12 Oktober 2017

Ljubljana, 11.10.2017. Športna medgeneracijska akcija Simbioza Giba se po celi Sloveniji prične 13.10.2017 z otvoritvenim dogodkom v Ljubljani in zaključi 21.10.2017 v Sevnici. Vseslovenski prostovoljski projekt na področju gibanja, športa in medgeneracijskega sodelovanja četrto leto zapored odpira vsem generacijam možnost sodelovanja v športu in s tem spodbujati aktivno življenje tako mladih kakor starejših. Po celi Sloveniji bo možno gibati vsak dan pri prijavljenih ponudnikih in tako spoznavati nove ali obstoječe rekreativne prakse.

Simbioza bo tudi letos odprla več sto lokacij v okviru akcije Simbioza Giba, tedna rekreativnega športa, vseživljenjskega učenja in zdravega in aktivnega življenja. Mladi prostovoljci vseh starosti (od vrtca do študentskih let) bodo gibali s starejšimi iz lokalnega okolja prek športnih aktivnosti, primernih za vse generacije. Naša želja je, da odpremo športne objekte in združimo ponudnike različnih gibalnih aktivnosti in vse, ki bi si želeli informacij, začeti, nadaljevati ali pa preizkusiti nekaj popolnoma novega na gibalno, rekreativnem, športnem področju. Tako skozi akcijo ponujamo priložnost vsem generacijam od -9 mesecev do 100+ let, da spoznajo nove zvrsti aktivnosti športno rekreativne vadbe in se udeležijo različnih vadb vsak dan od 14.10.2017 do 21.10.2017.

VABLJENI, DA SE NAM PRIDRUŽITE:


OTVORITEV: 13.10.2017 ob 10:15 na Gospodarskem razstavišču (v okviru mednarodnega Kongresa športa za vse, ki poteka pod okriljem Olimpijskega komiteja Slovenije)
ZAKLJUČNA PRIREDITEV: bo potekala v sodelovanju z občinskim ambasadorjem projekta g. županom Srečkom Ocvirkom, Občina Sevnica ter Športno zvezo Sevnica in sicer 21.10.2017 s pričetkom ob 15:00 uri v TVD Partizan Boštanj
NA LOKACIJAH po vnaprejšnjem dogovoru z ekipo Simbioza: zemljevid lokacij in vseh aktivnosti.

"Cilj projekta je spodbujanje športne, rekreativne in telesne dejavnosti, vključno z vsemi generacijami, predvsem tistim, ki je ne izvajajo dovolj ali pa sploh nimajo priložnosti za to. Projekt Simbioza Giba je odličen prikaz medgeneracijskega sodelovanja v praksi, ko mladi in starejši skupaj sodelujejo v dobro vseh, in to z gibanjem, ki je ključnega pomena za zdravo in polno življenje," je povedala Ana Pleško, vodja projekta Simbioza Giba. V lanskoletni akciji Simbioza Giba 2016 smo povezali 22 tisoč prostovoljcev in starejših v enem tednu akcije medgeneracijskega gibanja na 303. lokacijah. S strokovno podporo strateških partnerjev, podporo ambasadorjev projekta in podporo pokroviteljev, čaka Slovenijo pester program medgeneracijskega sodelovanja, ki je namenjen vsem generacijam. 

Za potrditev udeležbe, snemanje, izjave in
prispevke se obrnite na Ano Pleško, vodja projekta

(040 600 133, Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Potrebujete Javascript za pogled.). Iskrena HVALA, ker nam boste pomagali razširiti glas o vseslovenski akciji Simbioza Giba.
Ekipa Simbioza Giba
Objavljeno v Šport in rekreacija
Četrtek, 12 Oktober 2017 12:34

Mednarodni dan boja proti revščini

Je revnim težje v Sloveniji ali v sosednjih državah?


Revščina je v Sloveniji, Avstriji in na Madžarskem primerljiva, v pragu tveganja revščine in materialni prikrajšanosti pa so velike razlike. V Italiji in na Hrvaškem sta revščina in materialna prikrajšanost višji kot pri nas, materialna prikrajšanost je višja tudi na Madžarskem.

17. oktober je za mednarodni dan boja proti revščini razglasila Generalna skupščina Združenih narodov leta 1992. Odprava vseh oblik revščine povsod po svetu je tudi prvi od sedemnajstih ciljev Agende 2030 za trajnostni razvoj, ki je bila sprejeta leta 2015 na Vrhu OZN o trajnostnem razvoju.

Relativna revščina


Statistični uradi evropskih držav merimjo relativno revščino; to pomeni, da ugotavljamo, koliko ljudi je revnih v primerjavi z drugimi. Predpostavljamo, da so relativno revni tisti ljudje, ki si zaradi nizkega dohodka ne morejo privoščiti načina življenja, običajnega za družbo, v kateri živijo. Relativno revščino izražamo s stopnjo tveganja revščine.

Višji prag tveganja revščine, nižja materialna prikrajšanost


Podatki o naši in sosednjih državah za leto 2016 kažejo, da so imele Slovenija (13,9 %), Avstrija (14,1 %) in Madžarska (14,5 %) primerljive stopnje tveganja revščine. V vsaki od teh treh držav je pod pragom tveganja revščine živel vsak 7. prebivalec. Italija in Hrvaška sta imeli višjo stopnjo tveganja revščine (približno 20-odstotno), pod pragom tveganja revščine pa je živel vsak 5. prebivalec teh dveh držav.

Madžarski (2.900 EUR) in hrvaški (3.300 EUR) prag tveganja revščine sta bila med najnižjimi v EU, slovenski (7.400 EUR) in italijanski (9.500 EUR) približno na sredini, avstrijski (14.200 EUR) pa je bil med najvišjimi v EU. Če prag tveganja revščine izrazimo v standardih kupne moči (SKM), ki izničijo razlike v ravni cen med državami, so razlike med sosednjimi državami nekoliko manjše. Najnižja, a skoraj enaka sta madžarski (5.000 SKM) in hrvaški (5.200 SKM) prag tveganja revščine, skoraj še enkrat višja sta slovenski (9.300 SKM) in italijanski (9.200 SKM) prag, najvišji pa je še vedno avstrijski prag tveganja revščine (13.500 SKM).

Izbrani kazalniki socialne izključenosti, 2016


V državah z višjimi dohodki in zato tudi z višjim pragom tveganja revščine si tudi relativno revni prebivalci praviloma lahko privoščijo več in živijo bolje kot prebivalci v državah z nižjim pragom tveganja revščine. To je razvidno tudi iz podatkov o materialni prikrajšanosti. Stopnja resne materialne prikrajšanosti pove, koliko oseb si zaradi omejenih finančnih virov gospodinjstva ne more privoščiti vsaj štirih elementov od devetih, ki so potrebni za dostojno življenje. Praviloma je ta nižja v državah z višjim pragom tveganja revščine in višja v tistih, kjer je ta prag nižji. 

V Sloveniji je bilo v letu 2016 resno materialno prikrajšanih 5,4 % prebivalcev (vsak 19.); v Avstriji je bil ta odstotek eden najnižjih v EU (3,0 % ali vsak 33.), na Madžarskem pa med najvišjimi v EU (16,2 % ali vsak 6.). Kljub veliki razliki v pragu tveganja revščine med Italijo in Hrvaško je bila stopnja resne materialne prikrajšanosti med obema državama primerljiva: v Italiji je bila 11,9-odstotna, na Hrvaškem 12,9-odstotna. V obeh državah je bil resno materialno prikrajšan vsak 8. prebivalec.
  
Iz podatkov o pragu tveganja revščine in materialni prikrajšanosti gospodinjstev lahko sklepamo, da je življenjska raven relativno revnih ljudi (tj. oseb pod pragom tveganja revščine) v Sloveniji nižja kot v Avstriji in višja kot na Madžarskem, Hrvaškem in v Italiji.

Revščina in materialna prikrajšanost v EU 


Po podatkih Eurostata za leto 2015 je v državah članicah EU živelo pod pragom tveganja revščine 17,3 % ali približno 87 milijonov ljudi (povprečno vsak 6.). Nižji delež relativno revnih, kot ga je imela Slovenija, je imelo 7 držav, nižji delež resno materialno prikrajšanih od slovenskega pa je imelo 10 držav. Prag tveganja revščine je bil višji od slovenskega v petnajstih zahodnoevropskih državah.

METODOLOŠKO OPOZORILO
Podatki o stopnji tveganja revščine in pragu tveganja revščine za Italijo se nanašajo na leto 2015, podatek o resni materialni prikrajšanosti za Italijo za leto 2016 pa je začasen.

Vir: http://www.stat.si
Objavljeno v Novice