Preprečevanje padcev starejših ljudi doma

ponedeljek, 16 junij 2014 00:00
(1 glas)

Izhodišča in nasveti za varno ravnanje

Vzrok za poškodbe pri padcih je običajno kombinacija bioloških, vedenjskih, socioekonomskih dejavnikov in dejavnikov fizičnega okolja (Scott V, Gallagher E, 1997). Poznavanje teh dejavnikov nam omogoča, da ustrezno ukrepamo in tako preprečimo padce in poškodbe.

Biološki dejavniki so vezani na naravni proces staranja, spol, posledice akutnih in kroničnih obolenj (krhkost kosti zaradi osteoporoze, degenerativne spremembe sklepov, bolezni ožilja, nevrološke motnje). S staranjem začnejo slabeti telesne moči, človek prej občuti utrujenost, slabše vidi, sliši, postane počasnejši in manj spreten pri gibanju, kar vse povečuje tveganje za padec. Kaj lahko naredimo?

  • Z redno telesno aktivnostjo lahko okrepimo mišično moč, izboljšamo okretnost, omilimo otekanje in bolečine v sklepih ter tako zmanjšamo možnost za nastanek poškodb. Priporoča se vsakodnevna lahkotna, živahna hoja na svežem zraku in na mehki podlagi, primerna je tudi športna rekreacija npr.balinanje, kegljanje, plavanje, ples. Narobe je, da ljudje, ki so že padli in se poškodovali, svojo telesno aktivnost še zmanjšajo zaradi strahu pred ponovnimi padci. Tudi po padcu ali poškodbi je treba s telesno vadbo nadaljevati, da ohranimo telesno moč in okretnost ter s tem zmanjšamo tveganje za nove poškodbe.
  • Prehrana z zadostno količino kalcija in vitamina D tudi pomaga ohranjati kosti močne in zmanjša tveganje za zlome. Največ kalcija vsebujejo mleko, sir in jogurt, vitamin D pa najdemo predvsem v mesu, sardinah in tunini. Vitamin D se proizvaja tudi v koži ob izpostavljenosti sončnim žarkom, vendar s sončenjem ne smemo pretiravati. V primeru, da tovrstne hrane ne jemo dovolj in se ne gibamo veliko na prostem, se moramo posvetovati s svojim izbranim zdravnikom, ki nam bo po potrebi predpisal vitaminski preparat.
  • Redno kontrolirajmo svoj vid in se odpravimo k okulistu vsaj vsaki dve leti. Včasih potrebujemo dvoje očal: ene za blizu in druge za daleč. V takem primeru je bolje, da imamo dva para očal, saj kombinirana očala niso tako varna, če gledamo s stališča preprečevanja padcev.

Med vedenjske dejavnike štejemo osveščenost, stališča, aktivnosti in ravnanje človeka v določenih situacijah. Že vsakdanje aktivnosti, npr. vstajanje s postelje ali stola, na katerem smo dolgo sedeli, lahko predstavljajo nevarnost za padce in poškodbe: S preprostimi ukrepi jih lahko preprečimo:

  • Če vstanemo prehitro, se nam naglo zniža krvni pritisk, kar lahko povzroči omotico in padec. V postelji se zato najprej usedemo in šele potem počasi vstanemo. Preden vstanemo, nekajkrat napnimo mišice na nogah in rokah. Tega nasveta ne pozabimo in ne hitimo tudi v primeru, ko zazvoni telefon ali zvonec pri vratih.
  • Pametno je treba izbirati tudi obutev, saj se v natikačih, sandalih ali čevljih s peto hitreje spotaknemo ali nam spodrsne. Prav tako so nevarne široke hlače in obleka, ki sega do tal. Uporabljajmo čevlje z nedrsečimi podplati in nizkimi petami, po gladkih tleh pa ne hodimo v nogavicah. 
  • Doma je včasih treba zamenjati žarnico, zavese ali poiskati stvari na višjih policah v omari. Za taka opravila uporabljajmo stabilno pručico z eno ali dvema stopnicama in z ročaji, za katere se lahko držimo, nikoli pa ne stopajmo na stol ali lestev. Za pomoč lahko prosimo koga od sosedov ali prijateljev.
  • Na vidno mesto ob telefonu si pripravimo še seznam telefonskih številk urgentnih služb, sorodnikov in prijateljev. Če živimo sami, se dogovorimo s sosedi ali prijatelji, da se jim bomo vsak dan javili. V primeru padca bodo takoj opazili, da je z nami nekaj narobe in nam bodo lahko pomagali. Druga možnost pa je naprava za klic v sili, ki je preko telefona povezana z ustanovo, kjer nam lahko nudijo pomoč. Ob morebitnem padcu bomo s pritiskom na gumb na zapestnici sprožili alarm in tako poklicali pomoč.
  • Redno hodimo na sprehode, vendar bodimo pozorni na morebitne razpoke ali luknje v tleh in spolzke pločnike. Pazimo tudi pri vstopanju in izstopanju iz avta ali avtobusa. V slabem vremenu, poledici in snegu se hoji zunaj raje izogibajmo. Namesto tega se sprehodimo po hodniku naše stanovanjske hiše, nakupovalnem središču ali pa se vključimo v organizirano telesno vadbo.
  • Na zmanjšanje tveganja za poškodbe lahko vplivajo tudi terapevti ali zdravniki, ki nas poučijo o pravilni uporabi pripomočkov za hojo in spodnjega perila s ščitniki za kolke. Ščitniki za kolke zmanjšajo verjetnost za zlom kosti, če pademo. Pod obleko se ne opazijo, nositi pa jih je potrebno podnevi in ponoči. Prav tako moramo vedno uporabljati sprehajalno palico, bergle, hodulje ali drug pripomoček za hojo, ki nam ga je priporočil zdravnik ali terapevt.
  • S starostjo se običajno poveča število zdravil, ki jih moramo jemati. Nekatera zdravila ali kombinacije zdravil lahko povzročajo vrtoglavico ali omotico, kar poveča tveganje za padec. Zato svojega zdravnika opozorimo, če smo zaradi katerega od predpisanih zdravil omotični. Podobno kot koncentracije zdravil, je tudi koncentracija alkohola v krvi pri starejših ljudeh višja v primerjavi z mladimi pri enaki količini popitega alkohola. Dolgotrajno in pretirano pitje alkohola je povezano z nevrološkimi motnjami in prispeva k zmanjšanju mineralne gostote kosti, kar povečuje tveganje za padce in poškodbe.

Dejavniki fizičnega in socioekonomskega okolja odsevajo urejenost, varnost objektov ter bivalnega okolja. Na ureditev bivalnega okolja neposredno vplivajo predpisi in standardi ter odgovorno ravnanje arhitektov in oblikovalcev pri načrtovanju varnega okolja za starejše. Socioekonomski dejavniki pa vplivajo na tveganje za poškodbe tudi posredno, npr. ljudje z nizkimi dohodki imajo več kroničnih bolezni, hitreje razvijejo prizadetosti vida in sluha, zaradi visokih stroškov nimajo varno urejenega bivalnega okolja in ne uporabljajo pripomočkov za hojo, kar poveča tveganje za padce. Največ padcev se zgodi doma in v bližnji okolici, čeprav smo prepričani, da ni nikjer varneje kot doma. Večina ljudi misli, da se padci kar zgodijo in da ne moremo narediti nič, da bi jih preprečili. Pa ni tako! Vseh poškodb res ne moremo preprečiti, vendar lahko z nekaterimi ukrepi precej zmanjšamo tveganje, da bi se poškodovali.

  • Začnemo lahko že pred vhodom, kjer preverimo, ali so zunanje stopnice in dohodne poti brez lukenj in razpok ter dobro osvetljene. Pozimi poskrbimo, da ne bodo prekrite z listjem, snegom ali ledom. Prag na vhodu je pogosto visok nekaj centimetrov, zato je nevarno, da se obenj spotaknemo. Najbolje je, da ga odstranimo ali pa označimo s svetlo barvo, da ga bomo vedno pravočasno opazili.
  • Predsoba je običajno majhen in temen prostor, zato naj bo v predsobi in na hodniku dovolj stikal, s katerimi bomo lahko v vsakem trenutku prižgali luč. Iz predsobe in hodnikov odstranimo ozke preproge, ker nam na njih lahko spodrsne ali se spotaknemo. Na tleh tudi ne puščajmo čevljev, torb in drugih predmetov.
  • V vseh prostorih namestimo pohištvo tako, da se bomo lahko čim bolj prosto gibali. Električne kable in telefonske žice napeljimo po tleh čim bližje sten, da se ne bomo spotikali obnje. Brezžični telefoni so bolj varni, saj nimajo vrvic, ob katere bi se lahko spotaknili, telefon pa imamo lahko vedno blizu sebe.
  • Preglejmo tudi preproge in jim na spodnjo stran nalepimo dvostranski samolepilni trak, ki preprečuje drsenje in poravna zavihane robove. Uporabljamo lahko tudi preproge z gumijasto spodnjo stranjo. Včasih moramo vstati ponoči in iti do kopalnice. Hoja po temi je neprijetna in nevarna, zato poskrbimo, da bomo imeli ob postelji stikalo, s katerim bomo lahko prižgali lučv spalnici. Ker se naše oči počasi privadijo na temo, namestimo nočne lučke tako, da bodo osvetljevale pot iz spalnice do kopalnice.
  • Razmislimo, ali so naše stopnice povsem varne. Za varnost je zelo pomembna dobra osvetljenost stopnic. Žarnice naj bodo čim močnejše, luči pa nameščene tako, da ne bodo metale sence na stopnice ali povzročale bleščanja. Da bi lahko prižgali luč vedno preden stopimo na stopnice, potrebujemo eno stikalo na vrhu, drugo pa na dnu stopnic. Če imamo stopnice pokrite z dolgo ozko preprogo, jo moramo odstraniti, ker nam na njej lahko spodrsne. Stopnice naj bodo izdelane iz nedrsečih materialov, robovi stopnic pa označeni s svetlo barvo, da jih bomo dobro videli pri hoji navzgor in navzdol. Pri hoji po stopnicah se vedno držimo za držalo stopniščne ograje. Najbolje je, če je nameščeno po eno držalo na vsaki strani stopnic. Če to ni mogoče, pa je potrebno imeti vsaj držalo na desni strani, ko stopamo po stopnicah navzdol. Držalo mora biti tako dolgo, da se zanj lahko držimo ves čas, od prve do zadnje stopnice.
  • Poglejmo še v kopalnico, kjer so keramične ploščice pogosto mokre in drsijo. Najbolje je, če na tla pred umivalnik in kopalno kad položimo kopalniške preproge, ki so na spodnji strani gumijaste, da na ploščicah ne drsijo. Vendar nam lahko spodrsne tudi v kopalni kadi ali tuš kabini, zato si priskrbimo posebne nedrseče gumijaste podloge in jih položimo v kad.Poleg tega ob kadi in v tuš kabini namestimo vsaj eno ali dve držali, s katerima si pomagamo v kad in iz nje ter s tem preprečimo padce. Starejšim ljudem se bolj priporoča uporaba tuš kabine, v katero se lažje vstopa in izstopa, s tem pa je tudi tveganje za poškodbe manjše. Če smo slabotni ali imamo težave z ravnotežjem je najbolj priporočljivo, da si nabavimo tuš kabino s sedežem, ki je najbolj udobna in varna. Držala namestimo tudi ob straniščni školjki, še posebno če imamo težave pri vstajanju in sedanju na stranišče. 

Seznam za preverjanje varnosti doma

S pomočjo tega seznama boste v vašem domu mogoče odkrili nevarnosti, za katere doslej niste vedeli (Priloga 1). Pazljivo preberite vsako vprašanje in s kljukico označite vaš odgovor. Vsak odgovor »ne« vas bo opozoril, da je čas za spremembo vaših navad ali ureditve doma. Verjetno vseh nevarnosti v stanovanju ne boste mogli odpraviti sami, zato prosite za pomoč sorodnike ali prijatelje.

Vir: http://www.ivz.si

Prijavite se za komentiranje