ZPS svetuje: Banana, naš vsakdanji sadež

Ponedeljek, 10 Oktober 2016 10:38
(0 glasov)

V svetovnem merilu je banana najbolj priljubljen in najbolj prodajan sadež. Tudi v EU je med tropski sadeži na prvem mestu, med vsemi sadeži pa se uvršča kar na drugo mesto, takoj za jabolki.

Tako priljubljene, pa vendar problematične. Zakaj?

Pri pridelovanju sadja, ki je tako priljubljeno, uporabljajo veliko agrokemikalij, s čimer zastrupljajo vodne sisteme in zemljo, zaradi širjenja plantaž pa izsekavajo gozdove. Večino banan za izvoz gojijo na monokulturnih plantažah v Latinski Ameriki, vse pogosteje tudi v Afriki. Tak način pridelave lahko uniči celotne ekosisteme. Za pridelavo banan za izvoz letno porabijo tudi okrog 30 kilogramov pesticidov na hektar. Za primerjavo – na enako velikem žitnem polju v Evropi porabimo povprečno manj kot 3 kilograme agrokemikalij letno. Posledice čutijo delavci na plantažah, ki pogosto delajo z neprimerno zaščitno opremo, in okoliško prebivalstvo zaradi onesnaženja vode in zemlje, saj plantaže največkrat škropijo z letali. Dodatno onesnaževanje pa povzročajo plastične vreče, v katerih so pesticidi in herbicidi in v katere oblečejo banane že na drevesih.

Pet multinacionalk obvladuje kar 75 % mednarodne trgovine z bananami 


V oskrbovalni verigi so danes trgovske korporacije najmočnejši dejavniki in imajo zadnjo besedo pri določanju cen. Zaradi nevzdržno nizke cene, ki jo plačujejo pridelovalcem, lahko banane uporabljajo kot »izdelek vabo«, saj z njihovimi nizkimi cenami pritegnejo potrošnike v svoje trgovine. Zaradi tako nizkih cen se v verigo vključujejo različni izvajalci, ki priskrbijo poceni delovno silo. Prav zato se odgovornost za nespoštovanje osnovnih delavskih pravic (do dopusta, minimalne plače, počitka, varne opreme, združevanja) prenaša med subjekti in na koncu ni odgovoren nihče.

bananaCSR

Naredimo sadje pravično


Pogosto je izvor sadja, ki ga kupujemo, prikazan zgolj z državo izvora. Malo pa je informacij o ozadju pridelave, vplivu na okolje in delovnih razmerah delavcev na plantažah. V društvu Focus smo se pridružili vseevropski kampanji `Sadje naj bo pravično´ (Make fruit fair), kjer se povezujemo zato, da bi se glas civilne družbe bolj slišal, da bi izboljšali standarde in povečali odgovornost supermarketov za lastne dobavne verige ter da bi se izboljšalo obveščanje potrošnikov o ozadju pridelave tropskega sadja.

Z zadrugo BUNA so pri društvu Focus na ljubljanski tržnici izvedli akcijo `Komu služijo banane?´ - prikaz primera strukture cene banane v Sloveniji je zelo zgovoren.

Potrošniki lahko ukrepamo

Uživajmo lokalno in sezonsko sadje. Ko pa se bananam ne moremo ali nočemo odpovedati, izberimo tiste s primernim certifikatom. Certifikat pravične trgovine nam zagotavlja, da so spoštovane delavske pravice in okoljske zahteve, ekološki certifikati zagotavljajo, da pri pridelovanju niso bili uporabljeni pesticidi in ni bilo uničevanja okolja, certifikat Rainforest Alliance pa nam zagotavlja le to, da ni bilo uničevanja tropskega gozda. Banane s certifikatom lahko kupimo po dostopnih cenah v več trgovskih verigah, na tržnicah in v ekoloških trgovinah.

Ali ste vedeli? 


1. Bananovec je drevesu podobno zelišče, ki lahko zraste do 15 metrov v višino.
2. Obstaja skoraj 1.000 različnih vrst banan. Kar 97 % vseh, ki jih uvozimo v Evropo, pa je sorte cavendish in jih večinoma pripeljejo iz držav Južne Amerike (Ekvador, Kolumbija idr.), čeprav jih gojijo v več kot 150 državah. 
3. Bananin olupek lahko uporabimo za loščenje usnjenih čevljev.
4. Za banane niti ne potrebujemo vrečke, saj jih v vsakem primeru olupimo.
5. Banane ne sodijo v hladilnik.
6. Banane hranimo ločeno od drugega sadja, saj lahko pri njem pospešijo proces zorenja. 
7. V Prekmurju so s pomočjo geotermalne energije vzgojili tudi banane.

Vir: https://www.zps.si/ Avtorica: Živa Kavka Gobbo, Focus, društvo za sonaraven razvoj

Prijavite se za komentiranje