Prispevki filtrirani po datumu: petek, 23 januar 2015
petek, 23 januar 2015 14:21

Kurkuma - čudežna začimba

Kurkuma prepreči, da se v naših možganih ugnezdi strah, pravijo znanstveniki. Še več. Pomaga nam pozabiti slabe spomine. Zaradi izjemnega protivnetnega delovanja pa učinkuje tudi v boju proti raku in srčno-žilnim boleznim.

Pri pripravi piščanca ali juhe iz bučk pogosto posežemo po rumeno obarvanem kariju (curry), mešanici začimb, ki ji barvo in eksotičen okus daje kurkuma ali žoltnjak oziroma indijski žafran, kot so jo imenovali nekoč. Ta eksotična rastlina pa ni le začimba, temveč tudi barvilna rastlina in celo ajurvedsko zdravilno zelišče. 

Tropska rastlina ne more prikriti, da sodi v družino ingverjevk. Ne samo, da je ingverju precej podobna, tudi raste v podobnih razmerah. Iz njene hruškasto oblikovane razrasle korenike s stranskimi poganjki zrastejo kratka stebla. Na njih poženejo svetlo zeleni, do devetdeset centimetrov dolgi pecljati listi suličastih listnih ploskev z izrazitimi žilami, ki so postavljene v obliki ribje kosti. Na kratkih cvetnih poganjkih se razvijejo skupine svetlo rumenih dvobočno somernih cvetov.

kurkuma-cvetKurkuma najbolje uspeva na vlažnih, dobro odcednih in bogatih tleh. Ljubi polsenčna rastišča. Med junijem in avgustom jo razmnožujejo z delitvijo korenik, ki jih posadijo v strnjene vrste z razmakom sedemdeset centimetrov. Vegetacijska doba kurkume je sedem do deset mesecev, takrat korenine izkopljejo. Stranske ohranijo za ponovno saditev, večji del korenik pa pripravijo za predelavo.

Ne vedo natančno, predvidevajo pa, da je tako ugoden vpliv na našo psiho posledica izjemne protivnetne moči, ki jo ima kurkuma zaradi eteričnega olja, ki ga vsebuje. Vnetja preprečuje in zdravi tako učinkovito, da jo znanstveniki celo primerjajo z zdravili. Zaradi tega je uživanje kurkume priporočljivo, da bi preprečili ali zdravili vrsto bolezni in tegob, ki so povezane z vnetji: od artritisa do alergij in vnetnih črevesnih bolezni.

 

 

kurkuma-prahKorenine kurkume vsebujejo značilno zlato rumeno barvilo, kurkumin, zaradi katerega jih uporabljamo za barvanje jedi. Kot začimba se uporablja prah iz korenin, pot do začimbnega prahu pa ni ravno preprosta. Ko se listi začnejo sušiti, previdno izkopljejo korenike, jih očistijo in prekuhajo, da se barvilo enakomerno razporedi. Korenike nato olupijo in deset do štirinajst dni sušijo na soncu, posušene pa polirajo in po velikosti razdelijo v tri kakovostne razrede. Večino kurkume zmeljejo že pridelovalci in jo prodajo v obliki zlato rumenega prahu.

Pri nas poznamo kurkumo predvsem kot sestavni del mešanice začimb curry (kari). Poleg koriandra, kumine, ingverja ter popra je ena glavnih sestavin in mu daje barvo. Vendar to ni tipična indijska začimbna mešanica, saj tam začimbe za curryje pripravljajo sproti in v skladu s tradicijo pokrajine. Praškasto začimbo so si omislili Angleži, ki so želeli arome svoje kolonije prinesti tudi domov.

 Z njo začinijo chutneye in vkuhano zelenjavo. Mešanica za curry se lepo ujema s piščančjim mesom, stročnicami in zelenjavo. Posebno okusne so kremne juhe iz buč, dopolnjene s karijem. Kurkuma je zanimiva za vegetarijanske jedi, na primer za rahlo popečen tofu. Priljubljen prigrizek v Nemčiji so karijeve klobase, currywurst. V prehrambeni industriji se kurkuma uporablja za obarvanje juh, gorčic in mariniranih izdelkov, ponekod tudi margarine, masla ali sira. Kot naravno barvilo prah kurkume dodajajo tudi raznim sadnim sokovom in likerjem.

S kurkumo in karijem začinjamo varčno, saj premočan in grenak okus jedi prej škodita kot koristita. Ker kurkumo doma težko zmeljemo, jo je najbolje kupiti že mleto. Hitro zbledi, zato je ne kupujmo preveč naenkrat, hranimo pa jo v dobro zaprti embalaži na temnem.

V sistemu indijskega ajurveda zdravilstva in tradicionalne kitajske medicine je kurkuma zelo pomembno zelišče, opisana kot »prečiščevalec za telo«. Predpisujejo jo posamično ali v različnih kombinacijah za krepitev delovanja jeter, urejanje prebave in kot splošno krepčilo. Tudi novejši poskusi so potrdili, da pripravki iz kurkume urejajo količino kisline v želodcu, lajšajo zdravljenje razjed na želodčni sluznici in zmanjšujejo količino holesterola v krvi.

Kako pa je z domačo vzgojo?

Ob vsem, kar smo povedali o kurkumi, se nam vrtičkarjem prav gotovi porodi misel: ali bi lahko imel to rastlino doma? Zaradi tropskega porekla pridelovanje na domači gredici ne pride v poštev. Za uspevanje potrebuje vsaj osemnajst stopinj Celzija. Ker ne tvori semena, jo je mogoče razmnožiti iz svežih korenik, ki jih ponekod v tujini prodajajo v trgovinah z azijsko hrano.

Izbrati je treba sočne, napete korenike z zobatimi brstiči. Koreniko posadimo vplantella vrtno zemljo, z brstiči navzgor. Posodo nato zapremo v plastično vrečko in postavimo na temperaturo vsaj dvajset stopinj Celzija za tri tedne. Ko vzbrsti, jo vzamemo iz vrečke in presadimo v lonček. Gojimo jo na toplem svetlem mestu, vendar ne na direktnem soncu. Redno jo zalivamo in ji dodajamo tekoče organsko gnojilo iz ekstrakta alg, bio plantella vrt.

Kot okrasne rastline postajajo vedno bolj zanimivi tudi najbližji sorodniki kurkume (Curcuma elata in Curcuma australasiaca), ki jih danes zaradi značilne razrasti in raznolikih cvetov gojijo in ponujajo kot lončnice

Objavljeno v Zelišča in začimbe
petek, 23 januar 2015 12:50

Rekordni Ljubljanski grad

Ljubljanski grad je leta 2014 obiskalo rekordnih 1.129.049 obiskovalcev, hkrati pa so zabeležili še nekaj rekordnih številk. Ljubljanski grad tudi letos pripravlja pester program.

Uspešno leto 2014

Ljubljanski grad stopa v leto, v katerem obeležujemo 110. obletnico, kar je grad v mestni lasti. Leta 1905 ga je namreč tedanji župan Ivan Hribar odkupil od državnih oblasti. 1. aprila 2015 pa bodo minila tudi štiri leta, odkar Ljubljanski grad posluje kot samostojen javni zavod pod okriljem Mestne občine Ljubljana. Preteklo, tretje leto poslovanja je bilo po oceni direktorice Mateje Avbelj Valentan uspešno. Števci prehodov so zaznali 1.129.049 obiskovalcev (leto prej 1.016.829), 9. 8. 2014 pa zabeležili največji dnevni obisk – 9170 obiskovalcev. Tirna vzpenjača je od začetka obratovanja – konec decembra 2006 – prepeljala 2.132.694 potnikov (dvamilijontega so zabeležili 15. 8. 2014), v letu 2014 pa največ doslej 318.009, kar je 16,20 % več kot v enakem obdobju lani. Tudi na vzpenjači so zabeležili dnevni rekord – 16. 8. 2014 so prepeljali 2670 potnikov. Med obiskovalci, kjer lahko vodijo statistiko (torej med tistimi, ki kupijo katero izmed vstopnic), beležijo približno enak odstotek domačih in tujih obiskovalcev. Med tujci prevladujejo obiskovalci iz Velike Britanije, Italije, Nemčije, Združenih držav Amerike in Francije.

1. aprila 2014 so organizirali premierni vodeni ogled Časovni stroj in v okviru rednih terminov do konca leta izvedli 445 vodstev tega zanimivega popotovanja skozi bogato grajsko zgodovino; rednih terminov se je udeležilo 3011 oseb. Ob tem pa so skozi celo leto izvedli še 521 vodstev za 8.958 oseb.

Število poročnih obredov se je – v primerjavi z letom poprej – v letu 2014 s 691 znižalo na 518. To gre pripisovati odločitvi Upravne enote Ljubljana (oktobra 2013), da je Ljubljanski grad uradna lokacija za sklepanje zakonske zveze le ob sobotah (prej tudi petki in srede). Še bolj grenak priokus pa na tem področju ostaja za letos, saj je Upravna enota Ljubljana – kljub 1,5-milijonski investiciji Mestne občine Ljubljana v letu 2014 v prenovo dotrajanih poročnih dvoran na Ljubljanskem gradu – z marcem 2015 Ljubljanski grad v celoti izločila s seznama uradnih lokacij za sklepanje zakonske zveze. Ljubljanski grad bo z vsem svojim znanjem, tehnično podporo in predvsem več kot ustreznimi prostori še vedno ponujal možnost sklepanja zakonskih zvez in organizacijo poročnih slavij na najvišji izvedbeni ravni. Zaradi odpovedi pogodbe s strani Upravne enote Ljubljana, ki stopi v veljavo 19. 3. 2015, pa bodo posledice žal nosili mladoporočenci, saj bodo po novem morali kriti stroške najema dvorane ter stroške, ki jih bo za svojo storitev zunaj uradne lokacije zaračunala upravna enota.

Na kulturno-umetniškem področju so lani izvedli 206 prireditev v okviru glasbenega, likovno-galerijskega, izobraževalnega, uprizoritvenega programa ter tradicionalnih dogodkov. Ob 2000-letnici rimskega mesta Emone so sredi leta dobili novo stalno razstavo iLjubljana v zastekljeni etaži na poti na Razgledni stolp, ki obiskovalce vabi k raziskovanju mesta skozi 4500 let poselitve. To je ob Virtualnem gradu, razstavi Slovenska zgodovina in Kaznilnica četrta stalna postavitev na Ljubljanskem gradu; letos se ob odprtju Lutkovnega muzeja obeta že peta.

Dogodkov, ki jih ni organiziral Ljubljanski grad, je bilo lani 173; skupno se je torej v letu 2014 odvilo 379 dogodkov. To število nedvomno pomeni, da je Ljubljanski grad živahno kulturno središče prestolnice.

Vse bolj živahen je tudi obisk spletnega mesta www.ljubljanskigrad.si; lani so zabeležili 23,79-odstotni porast glede na leto prej, in sicer je to pomenilo 192.542 obiskov. S povečanjem aktivnosti na socialnih omrežjih Facebook, Twitter in TripAdvisor in z več objavami in oglaševalskimi akcijami pa so zabeležili 4.337.924 obiskov strani Facebook Ljubljana Castle; to je glede na 936.819 obiskov v letu 2013 res zelo opazna razlika.

Med pomembnejšimi projekti, ki so bili še izvedeni v letu 2014, izpostavljajo še obnovo grbovnih poslikav in razsvetljave v grajski kapeli, na dvorišču in pod mostom, obnovitev študentske poti na grad, ureditev dostopa do zunanje ječe in zgornji nivo spodnjega lapidarija, kjer je svoje mesto dobila razstava o obnovi in revitalizaciji Ljubljanskega gradu, začasno pa tudi Bastijo. Na celotnem pobočju Grajskega hriba in starega mestnega jedra so namestili usmerjevalne table in table za pešpoti. Sanirali so okna v Stanovski dvorani in Palaciju ter opravili delno sanacijo strehe med Stanovsko dvorano in Friderikovim stolpom. V poletnih mesecih so na zunanje lokacije namestili nove knjigobežnice, ki obiskovalce spodbujajo k branju in medsebojnemu izmenjavanju knjig. V okviru Grajskih dni so izdali prvi grajski strip z naslovom Dan, ko je izginil Ljubljanski grad.

Na Ljubljanskem gradu se pozitivno odzivajo tudi na vsako leto večje število prošenj na humanitarnem področju. Tako so z brezplačnimi programi podprli projekte in ustanove, kot so: Teden otroka v okviru Zveze prijateljev mladine, festival Igraj se z mano! v okviru Zavoda Janeza Levca, mednarodni dan otroka, Rehabilitacijski inštitut Soča, združenje Europa Donna, Mladinsko informativno svetovalno središče Slovenije, društvo Sožitje in številne druge dnevno-varstvene centre za osebe s posebnimi potrebami.

Tudi za vse ostale obiskovalce večkrat letno na široko odprejo grajska vrata, kar pomeni, da jim ponudijo brezplačne vsebine (to se zgodi ob Prešernovem dnevu, na Ta veseli dan kulture, v okviru Festivala Bobri, Grajskih dni …).

Člani Društva turističnih novinarjev FIJET Slovenija so prepoznali prizadevanja Ljubljanskega gradu po krepitvi turistične in kulturne ponudbe v prestolnici in na Dnevih slovenskega turizma v Portorožu v oktobru 2014 JZ Ljubljanski grad podelili najvišje priznanje na tem področju, nagrado Kristalni Triglav.
Zavod Ljubljanski grad pričakuje, da bo poslovni rezultat leta 2014 skladen s finančnim načrtom. Za pokrivanje programskih stroškov je ustanoviteljica zagotovila sredstva v višini 135.000 EUR. Mestna občina prispeva tudi delež za plače (za 16 od skupno 33 zaposlenih) in za del materialnih stroškov, razliko zavod pokriva iz lastnih sredstev. Ocenjujejo, da bodo imeli za leto 2014 minimalni presežek prihodkov nad odhodki; predvideni prihodki bodo 3.160.000 EUR. Vsi natančnejši podatki o poslovanju zavoda bodo znani ob zaključnem računu.

Načrti za leto 2015

V letu 2015 bo JZ Ljubljanski grad nadaljeval z uveljavljenimi vsebinami na kulturno-umetniškem področju ter dodajal nekaj novosti. V likovno-galerijskem programu so za leto 2015 načrtovane: večmedijska postavitev o mučilnih napravah; dve fotografski razstavi: iz fotografskih zbirk Muzeja novejše zgodovine razstava Pustolovščina poljubov ter Podvodna fotografija, s katero nadaljujejo sklop razstav na temo lepote narave – čudesa sveta; od večjih likovnih razstav pa velja izpostaviti razstavo V Čast sliki, ki jo pripravljajo v sodelovanju dveh Akademij za likovno umetnost – iz Ljubljane in Budimpešte. Odkrivanje tistega dela zgodovine, ko so na Ljubljanskem gradu še prebivali stanovalci, bodo osvetlili na razstavi z naslovom Mama, a bomo graščaki?

Glasbeni program februarja začenja cikel štirih koncertov vokalista in pianista Uroša Perića. Glasbeni cikel Gost z gosti na Ljubljanskem gradu, ki temelji na tradiciji ljudske dediščine in uglaševanju le-te s sodobnim avtorskim izrazom, stopa v svojo peto sezono. Letošnja selektorja petih koncertov bosta Milko Lazar in Matjaž Drevenšek. Med septembrom in decembrom bo na sporedu novi cikel Barve ljubezni s Tajdo Lekše. Avtorica projekta bo skozi preplet poezije in glasbe z glasbenimi gosti ter skozi pogovor z vsakokratnim gostom predstavila opus petih pesnikov iz petih evropskih držav. Nove glasbene generacije bomo spoznali na prvem grajskem tridnevnem glasbenem festivalu »MuzikaFest«, ki nam bo predstavil tri glasbene skupine nove generacije.

Raznolik izobraževalni program prinaša osemnajst pedagoških programov za pred-, osnovno- in srednješolske otroke ter dijake, tudi nekaj novih, ob tem pa enkrat mesečno ustvarjalnice z naslovom čarobni grajski teleskop, pestre počitniške programe ter različne cikle predavanj v povezavi z Gradom in mestom pod njim. V sodelovanju z mladinskim pisateljem Žigo X. Gombačem in ilustratorjem Ivanom Mitrevskim bodo izdali družinski vodnik, ki bo služil kot zabaven in poučen pripomoček pri družinskemu raziskovanju Ljubljanskega gradu.

V okviru tradicionalnih dogodkov, katerih vsebina večinoma temelji na zgodbah slovenstva ali zgodbah, ki so neposredno ali tesno povezane z Ljubljanskim gradom, bodo nadaljevali in nadgrajevali zgodbe grajske trte in grajskih piskačev, praznovali obujanje pomladi na gregorjevo, jurjevanje, postavili knjižnico pod krošnjami, srednjeveški tabor, plesne delavnice polke. Posebej pester bo program v okviru Grajskih dni – letos namreč obeležujemo 110. obletnico, ko je Ljubljanski grad prešel v last mesta Ljubljane.

Med najbolj obiskanimi in priljubljenimi poletnimi dogodki na prostem bodo zagotovo tudi letos Film pod zvezdami – letni kino (v sodelovanju s Kinodvorom), Panč (v sodelovanju s Kurz Rock Vibe d. o. o.) in Komedija pod zvezdami (v sodelovanju z Gustav filmom d. o. o.).

V tretjo sezono stopajo tudi tematski plesni večeri; pred nami je novih devet tematskih plesnih večerov.

Odprtje Lutkovnega muzeja na Ljubljanskem gradu v prvi polovici letošnjega leta bo s celostnim prikazom stoletne dediščine in zgodovine slovenskega lutkarstva prineslo pomembno obogatitev v sklopu muzejsko-razstavnega programa ter dopolnitev štirih stalnih postavitev na Ljubljanskem gradu.

Nova doživetja bodo domačim in tujim obiskovalcem na voljo tudi v grajski trgovini »Experience2go«. Unikatni izdelki kosov tekstila, nakita, spominkov za otroke in drugega bodo narejeni posebej za Ljubljanski grad. Ustvarili jih bodo slovenski oblikovalci in izdelani bodo v Sloveniji.

Pripravljajo tudi sistem avdiovodnikov, ki bo obiskovalcem še olajšal raziskovanje gradu in njegovih številnih zanimiv zgodb, predvsem pa bo na voljo v številnih tujih jezikih.

Na področju investicij v letu 2015 načrtujejo: izgradnjo vstopnega paviljona in trgovine s spominki ter začeti z dokončanjem obnove Hribarjeve dvorane, Vinoteke in Galerije S. Manjša vlaganja so predvidena tudi na energetski sanaciji in ureditvi vinograda. Večino naštetih investicij se bo izvajalo fazno, skladno z zagotovljenimi sredstvi ustanoviteljice oziroma investitorice – Mestne občine Ljubljana.

Vir: http://www.ljubljana.si/

Objavljeno v Novice
petek, 23 januar 2015 12:30

Naravna zdravila pri prehladu in gripi

Zdravil, ki bi popolnoma preprečevala gripo ali prehlada ni, četudi obstaja nekaj preventivnih ukrepov proti določenim vrstam gripe. Seveda pa obstajajo metode, ki pomagajo zmanjševati učinke omenjenih bolezni in skrajševati njihovo prebolevanje. Najboljša se skriva v previdnem življenjskem slogu in izogibanju osebnega stika s katero izmed navedenih bolezni. 

Kar zadeva prehlad, je, kadar se nas slednji loti, zelo pomembno, da sluz iz obremenjenih predelov (npr. nosu) redno odstranjujemo in jih s tem čistimo. Pravilno brisanje nosu ni tako samoumevno, kot se morda zdi, in potrebno je biti previden, da bolezni ne dovolimo, da nam povzroči še vnetje ušes. Za pravilno brisanje nosu, vedno pihajte iz vsake nosnice posebej, drugo pa v tem času zamašite. S tem boste preprečili, da se prehlad prenese v ušesne kanale.

Ko nastopijo znaki bodisi gripe bodisi prehlada, poskrbite za veliko počitka ter uživanje velikih količin tekočine, ki vam bo pomagala pri odstranjevanju virusov in okužb. Počitek telesu pomaga biti boj proti okužbam in zmanjšuje čas okrevanja. Če si ga privoščite pravočasno in telesu dovolite, da se bojuje, je pravzaprav najboljša izbira za preprečevanje katerekoli virusne ali infekcijske bolezni.  

Pri prehladu in bolečem grlu vas lahko do kratkotrajne sprostitve bolečine popelje grgranje tople slane vode ali druge vlažilne tekočine. Pitje čaja pomaga pri krčenju membran v grlu, kar zmanjšuje bolečino. Še koristneje je topli vodi dodati med, ki med grgranjem v grlu ustvari prevleko, hkrati pa pomaga odstranjevati morebitni preostanek sluza v njem. Za pomirjujoč čaj vroči vodi dodajte malinine lističe ali limonin sok. Tople napitke si torej privoščite za pomiritev vnetih membran v nosu in grlu, še posebej, če imate težave pri požiranju.  

Zamašenim prehodom pomaga tudi vroča prha s paro, ki je prav tako učinkovita pri odstranjevanju sluzi iz telesa. Dodajte ji mentol, evkaliptus ali kafro in tako čiščenje še povečajte. Pomagajo vam lahko tudi kakšna zeliščna sredstva, s katerimi se lahko namažete na področju prsnega koša ali pod nosom.  

Kako se lotiti gripe? Pomaga vam lahko vroča juha, ki z naravnimi hranili pomaga pri spodbujanju imunskega sistema. Dodatno lahko slednjega spodbudijo vitamin C in drugi zaužiti vitamini.  

In ne pozabite: najboljše orožje proti gripi in prehladu je ogromne količina tekočine, vitamini ter veliko počitka, ki telesu omogoči borbo z virusi. 

Vir: http://www.ekomagazin.si/

Objavljeno v Zdravje
petek, 23 januar 2015 12:07

Pečena svinjska krača

Ob pustovanju pa ne smemo pozabiti na jedi, ki ga spremljajo. Na podeželju so značilne obredne jedi, kot so svinjska glava, repa, zelje, suho meso, žganci, krofi, flancati in ocvirkovka.

Nosilci težkih mask so morali biti dobro kondicijsko pripravljeni, saj na primer celotna oprema odraslega kurenta lahko tehta tudi do 40 kilogramov. Tako lahko razumemo zakaj v tradicionalnih pustnih jedeh prevladujeta maščoba in sladkor. Zato jejmo tipične pustne jedi samo v manjših količinah, prenajedanja pa se izogibajmo.

 

 

Sestavine

  • srednje velika svinjska krača
  • 1 dcl belega vina
  • 4 večji krompirji
  • 1 čebula
  • 1 korenček
  • strok česna
  • 2 lovorova lista
  • olje
  • sol, poper

Priprava

Kračo že dan prej damo v paco. Naoljimo jo, natremo z zmečkanim česnom in mletim poprom ter obložimo s sesekljano čebulo, narezanim korenjem in lovorovim listom. V pokriti posodi jo damo čez noč na hladno. Naslednji dan mesu dodamo še narezan krompir. Kračo prelijemo z vročim oljem, pekač pokrijemo in postavimo v vročo peč. Pečemo približno eno uro na kilogram teže, vmes jo večkrat obrnemo. Postrežemo celo na lesenem pladnju, da jo gostje sami razrežejo. Okoli nje naložimo pečeno zelenjavo.

Objavljeno v Pustne jedi
petek, 23 januar 2015 11:21

Ocvirkovka s česnom in peteršiljem

Potica je gotovo najbolj znana in najbolj razširjena tradicionalna slovenska jed. Njeno ime menda izhaja iz besede povitica, od koder se je spremenila v povtico in nato nadalje v potico, beseda pa naj bi označevala pecivo, ki je zavito – torej gre pri potici pravzaprav za zavitek, ki pa se od drugih zavitkov razlikuje v tem, da je narejena iz kvašenega, ne pa iz vlečenega ali listnatega testa.

 

 

 

 

 

Sestavine

Testo

  • 50 dag moke, polnovredne ali tip 1100
  • 2 jajci
  • kvasec (pol kocke kvasa, žlica sladkorja, mlačna voda)
  • mlačna voda, oplemenitena z 2–3 žlicami mleka
  • 5 dag masla ali masti

Nadev

  • 20 dag drobno zmletih ocvirkov
  • glavica česna
  • vsaj dve pesti peteršilja
  • 20 dag skute
  • 3 žlice kisle smetane 
  • 1 jajce
  • poper


Priprava

Kvas zmešamo s sladkorjem in malo mlačne vode, da se naredi vzhajan kvasec.  V večjo posodo stresemo moko, jo posolimo, dodamo kvasec in mlačno vodo z nekaj žlicami mleka. Zamesimo testo, ki se mora ločiti od kuhalnice in sklede, ga pokrijemo in pustimo vzhajati.
Nadev naredimo iz ocvirkov, strtega česna, nasekljanega peteršilja, skute, kisle smetane, popra in jajca. Po tričetrt ure, ko je testo vzhajano, ga razvaljamo na pomokanem toplem prtu. Namažemo z nadevom, zvijemo in zvitek takoj prebodemo z vilicami. Nato naj vzhaja dobre pol ure. Preden ga damo v pečico, ga prebodemo še enkrat. Pečico segrejemo na 170 stopinj, ocvirkovka naj se peče 50 minut.

Objavljeno v Pustne jedi
petek, 23 januar 2015 10:46

Lahki - krhki flancati

Beseda pust, ki jo je poznal že Trubar, je verjetno nastala iz »mesopust«, to je iz besed meso in pustiti, kar je dobeseden prevod iz italijanskega izraza carneleva, ki pomeni opusti meso. Iz te beseda je nastala beseda carnevale, iz te pa evropska kulturna beseda karnevál, ki pomeni praznovanje pusta.

 

 

 

 

Za 5 oseb potrebujemo:

olje za cvrtje 0.5 l
sladkor v prahu 3 žlice
sol 1 ščepec
moka 300 g
kisla smetana 2 žlici
rum 1 žlica
belo vino 6 žlic
rumenjak 6
sladkor 2 žlici

Vse skupaj(sladkor, rumenjake in vino, rum, primešamo kislo smetano in sol) zgnetemo v mehkejše testo kot za rezance. Testo pustimo pol ure, da počiva. Nato ga tanko zvaljamo in razrežemo na krpice. V krpico naredimo zarezo, potegnemo en vogal na drugo stran, primemo in spustimo. Na hitro jih ocvremo v vročem olju ali še boljše v masti. Pečene flancate sladkamo in postrežemo.

Objavljeno v Pustne jedi