Prispevki filtrirani po datumu: torek, 22 december 2015
Danes se začenja koledarska zima, s katero bodo dnevi postopoma daljši, noči pa krajše. Kljub temu pretirano zimskega vremena ni pričakovati. Po besedah meteorologa Braneta Gregorčiča se lahko tudi zgodi, da do Silvestrovega ne bo omembe vrednega dežja, temperature bodo še vedno previsoke za ta letni čas, zato na sneg sploh ne kaže.

 

 

 

 

 

Medtem ko na severni polobli meteorološka zima nastopi z decembrom in traja do konca februarja, začetek koledarske zime naznanja zimski Sončev obrat oziroma zimski solsticij. Ta se ponavadi zgodi 21. decembra, občasno, na primer v letošnjem letu, pa 22. decembra. Koledarska zima se zaključi s pomladanskim enakonočjem, ki bo letos 20. marca.

Na zimski Sončev obrat oziroma solsticij bo dan najkrajši, noč pa najdaljša.

Sónčev obràt ali solstícij je tisti trenutek v letu, ko je Sonce ob poldnevu (v svojem nadglavišču (zenitu)) navidezno najseverneje (na nebesnem Kozorogovem povratniku) ali najjužneje (na nebesnem Rakovem povratniku) na nebu, oziroma je najvišje ali najnižje nad nebesnim ekvatorjem. Poletni Sončev obrat (poletni solsticij) je običajno od 21. do 23. junija. Takrat se začne poletje, dnevu pa rečemo kres. Zimski Sončev obrat (zimski solsticij) pa se zgodi 21. decembra, poredko pa dan kasneje. Takrat se začne zima.

Datuma zimskega in poletnega Sončevega obrata sta za obe polobli obrnjena (iz preprostega razloga: ko je pri nas (severna polobla) poletje, je na južni polobli zima). Ker je Zemljina vrtilna os nagnjena za kot 23° 26' 20" (23,439°) proti ravnini ekliptike, ravnini, v kateri kroži okoli Sonca, Sonce navidezno po nebu vsak dan potuje različno (približno 15°/h) in čez leto opisuje osmici podobno krivuljo. Dnevu ob zimskem obratu, ki ima hkrati velik religiozni pomen, rečemo božič.

Sončevega obrata ne smemo zamenjevati z apsidnima točkama, z odsončjem (afelijem), točko na Zemljini tirnici okrog Sonca, ko je planet Zemlja od Sonca najbolj oddaljena in prisončjem (perihelijem), točko, ko je Zemja Soncu najbliže. Zemlja je v odsončju okoli 3./4. julija, najbližje pa pol leta kasneje, torej pozimi, 3. januarja.

Sonce navidezno prečka nebesni ekvator dvakrat v letu. Tedaj nastopita enakonočji.

Vir: https://www.sta.sihttps://sl.wikipedia.org

Objavljeno v Novice