Prispevki filtrirani po datumu: petek, 18 december 2015
Obiščite decembrske prireditve v Mariboru: božične in novoletne koncerte, čudovita Miklavžev in božično-novoletni sejem ter številne druge prireditve na mariborskih praznično obarvanih vilinskih trgih, ulicah in dvoriščih.

In ko bo leto šlo h koncu, vstopite v leto 2016 na največjem trgu v Sloveniji na Velikem silvestrovanju v Mariboru. Saj veste, Maribor slovi po gostoljubnih, odprtih, sproščenih in veselih ljudeh. Dobrodošli, naj bo tako veselo in sproščeno vaše silvestrovanje ter vso leto 2016!

 

 

 

Vilinsko mesto

  • 27. 11. - 30. 12., Vetrinjski dvor, mestne ulice, dvorišča in trgi
    Koncerti, ulično gledališče, ustvarjalne delavnice, lutkovne predstave, otroški kino ...

Praznični sejmi

  • 3. - 5. 12., Grajski trg in Trg svobode: Miklavžev sejem
  • 4. - 31. 12., Grajski trg: Novoletni ArtMar, sejem sodobne obrti, umetnosti in oblikovanja
  • 22. - 24. 12., Grajski trg in Trg svobode: Božično-novoletni sejem

Praznična gostinska ponudba

  • 24. 11. - 31. 1., Grajski trg
  • 27. 11. - 7. 1., Trg Leona Štuklja
  • 4. 12. - 28. 2., Trg svobode

Mestno drsališče

  • 5. 12. - 28. 2., 10:00 - 13:30, 14:00 - 17:30, 18:00 - 21:30, Trg svobode: Pokrito montažno drsališče in gostinska ponudba 

Dedek Mraz

  • 12. 12. - 29. 12., Snežni stadion, mestne četrti in okoliški kraji, Trg Leona Štuklja
    Prihod, sprevodi in slovo dedka Mraza

Otroške delavnice

  • Dom ustvarjalnosti mladih
  • Vetrinjski dvor

Koncerti in zabave

  • 24. 11., 18:00-24:00, Grajski trg: Apres ski party z DJ Popi
  • 27. 11., 17:00-21:00, Grajski trg: No Name Blues Band
  • 28. 11., 17:00-21:00, Grajski trg: Akustični orgazem
  • 28. 11., 19:30, Vetrinjski dvor: Društvo mrtvih pesnikov - 25 let
  • 28. 11., 20:00-24:00, Trg Leona Štuklja: Emkej Production
  • 29. 11., 11:00, Vetrinjski dvor: Kontra kvartet
  • 1. 12., 18:00-23:50, Grajski trg: Apres ski party z DJ Popi
  • 1. 12., 18:00-23:50, Trg Leona Štuklja: Gramofonotekin Sound Sistem, študentska zabava z DJ-em
  • 2. 12., 18:00-23:00, Grajski trg: Karaoke
  • 3. 12., 18:00-23:00, Trg Leona Štuklja: Mariborski študentski bandi
  • 4. 12., 17:00-21:00, Grajski trg: Soundfly
  • 4. 12., 20:00-23:50, Trg Leona Štuklja: No Name Blues Band, DJ Johny Be Good Blues Night 
  • 5. 12., 17:00-21:00, Grajski trg: Veseli pubeci
  • 5. 12., 19:30, Vetrinjski dvor: Panda
  • 5. 12., 20:00-23:50, Trg Leona Štuklja: Karneval band, DJ Johny Be Good Disco Pop Rock Night
  • 6. 12., 11:00, Vetrinjski dvor: Godba veteranov Štajerske (KUD Pošta) 
  • 8. 12., 18:00-24:00, Grajski trg. Apres ski party z DJ Popi
  • 8. 12., 18:00-23:50, Trg Leona Štuklja: Gramofonotekin Sound Sistem, študentska zabava z DJ-em
  • 9. 12., 18:00-23:00, Grajski trg: Karaoke
  • 10. 12., 19:00, Grajski trg: Klapa Dalmari
  • 10. 12., 20:00-23:50, Trg Leona Štuklja: Manouche
  • 11. 12., 17:00-21:00, Grajski trg: Bomb shell
  • 11. 12., 19:30, Vetrinjski dvor: Brencl banda
  • 11. 12., 20:00-23:50, Trg Leona Štuklja: Balkan Boys, DJ Johny Be Good Rockin & Ska Night
  • 12. 12., 17:00-21:00, Grajski trg: Veseli pubeci
  • 12. 12., 19:30, Vetrinjski dvor: Katarina Mala
  • 12. 12., 20:00-23:50, Trg Leona Štuklja: Maja Založnik & Moonshine + DJ Johny be good
  • 12. 12., 20:00, Dvorana Tabor: Oliver Dragojević & Dupini *
  • 13. 12., 11:00, Vetrinjski dvor: Pihalni orkester Svoboda Maribor
  • 15. 12., 18:00-24:00, Grajski trg: Apres ski party z DJ Popi
  • 15. 12., 18:00-23:50, Trg Leona Štuklja: Gramofonotekin Sound Sistem, študentska zabava z DJ-em
  • 16. 12., 18:00-23:00, Grajski trg: Karaoke
  • 17. 12., 18:00-23:00, Trg Leona Štuklja: Mariborski študentski bandi
  • 18. 12., 17:00-21:00, Grajski trg: Bomb shell
  • 18. 12., 19:30, Vetrinjski dvor: Kontrabant
  • 18. 12., 20:00-23:50, Trg Leona Štuklja: Cover Lover, DJ Johny Be Good Rockin & Rollin Night
  • 19. 12., 17:00-21:00, Grajski trg: Akustični orgazem
  • 19. 12., 19:30, Vetrinjski dvor: Balladero
  • 19. 12., 20:00-23:50, Trg Leona Štuklja: Čudežna Polja, DJ Johny Be Good SLO Pop Rock &  Roll
  • 20. 12., 11:00, Vetrinjski dvor: The Oldies
  • 22. 12., 18:00-24:00, Grajski trg: Apres ski party z DJ Popi
  • 22. 12., 18:00-23:50, Trg Leona Štuklja: Frajkinclari
  • 23. 12., 16:00-18:00, Trg Leona Štuklja: Kresnice
  • 25. 12., 17:00-21:00, Grajski trg: Soundfly
  • 25. 12., 20:00-23:50, Trg Leona Štuklja: Don Mentony Blues band, DJ Johny Be Good  Božični Rock & Roll
  • 26. 12., 17:00-21:00, Grajski trg: Veseli pubeci
  • 26. 12., 19:30, Vetrinjski dvor: Mate&Bro Rasta Santa Tour Party
  • 26. 12., 20:00-23:50, Trg Leona Štuklja: Tim Urbanya Production, Novoletni Elektro Night
  • 27. 12., 19:30, Vetrinjski dvor: Tadej Kampl: Life is Good
  • 28. 12., 19:30, Vetrinjski dvor: Gušti z bandom
  • 29. 12., 18:00-24:00, Grajski trg: Apres ski party z DJ Popi
  • 29. 12., 19:00, Trg Leona Štuklja: FaušDur band, Vlado Kreslin in Mali bogovi
  • 29. 12., 19:30, Vetrinjski dvor: Icotovi zobi
  • 30. 12., 19:00, Grajski trg: Julija Fajhtinger
  • 30. 12., 19:00, Trg Leona Štuklja: Leonart, Big Foot Mama
  • 1. 1., 21:00, prireditveni šotor Arena pod Pohorjem: Mambo Kings *
  • 2. 1., 21:00, prireditveni šotor Arena pod Pohorjem: Skupina Gadi *

Slovensko narodno gledališče Maribor

  • 27. 11. - 31. 12.

Praznujmo skupaj

  • Čarobni december v mestnih četrteh Nova vas, Tabor, Ivan Cankar, Brezje - Dogoše - Zrkovci, Koroška vrata in Pobrežje ter krajevnih skupnostih Razvanje, Malečnik - Ruperče, Kamnica in Bresternica - Gaj

500 let mariborskega Rotovža

  • 19. 12., Rotovž na Glavnem trgu
    Razstave, predstavitve, koncerti, monodrama, vodenja

Vodeni ogledi Maribora

  • 19. in 23. 12., 17:00, izpred Hiše Stare trte
    Čarobnih 500 let mariborskega Rotovža, brezplačni vodeni ogled mesta

Plesna predstava

  • 7. 12., 18:00-19:00, Grajski trg: Plešemo in športamo s plesno-rekreacijskim centrom Jam
  • 23. 12., 18:00, Grajski trg: Predstavitev plesne šole Plesna dimenzija

Nočni pohod na Piramido

  • 30. 12., 15:00 - 18:00, zbirno mesto v Domu ustvarjalnosti mladih
    Izdelali bomo laterne, prižgali svečke in se odpravili na nočni potep skozi park do vrha Piramide. Tam pa nas čaka presenečenje …

Silvestrovanja

___________________________________________________________________________________________

* plačljiv dogodek

Organizatorji si pridržujejo pravico do sprememb v programu. 

Organizatorji: 
Zavod za turizem Maribor - Pohorje, Narodni dom Maribor - Vetrinjski dvor, Mestna občina Maribor, Nipa d.o.o., Društvo za oživitev Grajskega trga, ARTMAR, Zveza prijateljev mladine Maribor, Fundacija Sonda - GT22, Zavod LaMag, Salon uporabnih umetnosti, MKC Maribor

Objavljeno v Novice
V Mariboru se je pred dnevi odprla prva informativna točka za preprečevanje nasilja nad starejšimi. Ta bo delovala v prostorih univerze Alma Mater Europaea v središču mesta, vanjo pa se lahko vsi prizadeti zatečejo po pomoč nacionalnega predstavnika mednarodnega združenja za preprečevanje nasilja nad starejšimi (INPEA). To je prva takšna točka v Sloveniji. Mednarodno združenje za preprečevanje nasilja nad starejšimi (INPEA) je bilo ustanovljeno leta 1997 na svetovnem kongresu mednarodnega združenja gerontologije v avstralski Adelaidi, v Sloveniji pa je postalo dejavno šele letos z imenovanjem nacionalnega predstavnika Boruta Ambrožiča.
 
Otvoritve se je udeležil tudi podžupan Mestne občine Maribor mag. Zdravko Luketič in med drugim povedal: »Starost je lepo in dragoceno življenjsko obdobje, katerega cilj in želja je, da ga preživimo na miren in prijeten način. Če smo se v mladosti izobraževali in učili, v srednjih letih preživljali in delali, je starost čas, ko uživamo življenje. Je čas, ko so posvečamo sami sebi in počnemo vse, za kar prej nismo imeli časa. Sicer je brezskrbna starost faktor številnih dejavnosti, tudi politike, in vsi si zaslužimo da jo preživljamo brezskrbno. Kolikor smo v starejših letih morda bolj dovzetni sami zase, pa nam morda kdaj kaj v tem hitrem, modernem in hektičnem svetu umanjka. Malo bolj se zamislimo, malo več časa potrebujemo, kar morda komu ne ustreza.«
Objavljeno v Novice
Zdi se, da so hiše v decembrskem času vsako leto bolj čarobno osvetljene. Z lučkami skušamo našim prostorom, hišam in vrtovom za nekaj časa nadeti praznično podobo. Ne glede na to, kako domiselni smo pri tem, pa ne pozabimo na previdnost, saj gre za izdelke, ki jih napaja elektrika.

 

Praznično vzdušje skušamo vsak po svoje pričarati tudi doma s smrečico in božičnim zelenjem, najrazličnejšimi dekoracijami, svečami in vedno pogosteje z električnimi lučkami. Z nizi številnih večjih, manjših ali zelo drobnih žarnic različnih oblik in barv ovijamo božična drevesca, s kitami iz zelenja krasimo vrata, okna in balkone, žarnice pa obešamo tudi po grmih in drevesih, na fasade hiš in po stenah in stropih. Mej za okraševanje ni, izvedbe so različne (nekatere bolj pravljične, druge bolj minimalistično estetske), tako kot smo različni ljudje. Ponekod lučke gorijo ves dan, ne glede ali smo doma ali ne. Njihov učinek je v zimskem času, ko so noči daljše, še toliko bolj čaroben in vpliva na razpoloženje otrok in odraslih. Le še nekaj snega in že smo v pravljični deželi.

Okrašujte z LED svetili! 
Danes prevladujejo svetlobni nizi opremljeni z LED svetili. Prednost te okrasitve je predvsem v nizki porabi energije - porabijo tudi do 80% manj energije kot klasične lučke.

Poskrbimo za varnost
Če želimo mirno uživati v prazničnih dneh, moramo poskrbeti tudi za varnost. Ne pozabimo, da so lučke električen izdelek, elektrika pa ne dopušča napak. Kaj hitro se lahko zgodi, da lučke zanetijo požar, ki v hipu uniči praznično razpoloženje. Vsi izdelki, s katerimi osvetljujemo hiše in smrečice, niso enako kakovostni, previdnost pa je potrebna tudi pri nameščanju oziroma napeljevanju in priključevanju lučk. Posledica pomanjkljive kakovosti svetlobnih dekoracij je lahko tudi električni udar. V božičnem času se vsako leto dogajajo nesreče, ki jih povzročijo božične lučke. Mnoge se k sreči končajo le s slabo izkušnjo in manjšo materialno škodo, vse pa žal ne. Če imamo srečo, da smo v trenutku, ko izbruhne plamen, v bližini, ga lahko s treznim in hitrim ravnanjem pogasimo, ali vsaj zmanjšamo večjo škodo in poškodbe.

Božične lučke so lahko nevarne
Božične lučke prodajajo le v času praznikov, zatorej lahko rečemo, da gre za sezonski izdelek. To dekoracijo praviloma kupujemo takrat, ko imamo precej stroškov z obdarovanji, po drugi strani pa za okrasitev ne želimo pretirano zapravljati, zato se pogosto odločamo za cenejše izdelke. Cenejšim včasih dajemo prednost tudi zato, ker za osvetlitev hiše ali dreves na vrtu ne zadošča le ena ali dve verigi lučk, ampak jih potrebujemo precej več. Tega se zavedajo tudi trgovci, zato ponujajo izdelke za vsak žep, med njimi pa so pogosto tudi taki z vprašljivo kakovostjo.

Iz EU že nekaj let opozarjajo, da je na evropskem trgu veliko svetlobnih nizov slabe kakovosti. Na seznamu RAPEX  je bilo tako v obdobju od leta 2005 objavljenih okoli 130 tovrstnih izdelkov, svetlobnih verig oziroma nizov in božičnih lučk, ki so jih morali umakniti s trga, ker so predstavljale neposredno nevarnost.

Tretjina svetlobnih nizov neposredno nevarnih
Še nekoliko zgovornejše so ugotovitve dveletnega projekta petih držav članic EU, ki so s sredstvi Evropske komisije v obdobju 2007 do 2009 testirale in preverile kakovost in varnost kar 196 prazničnih lučk, nekaj manj kot polovico pa so jih izdelali na Kitajskem. V projektu je sodelovala tudi Slovenija (Tržni inšpektorat RS) . Kar 30 odstotkov vseh testiranih vzorcev je bilo neposredno nevarnih, pri 40 odstotkih pa so bile ugotovljene pomanjkljivosti, ki ogrožajo varnost ali vplivajo nanjo, vendar pa ne usodno (vzorci niso imeli opozoril ali pa so bila pomanjkljiva, ni bilo tehničnih oznak). Najpogostejše resne napake so bile pomanjkljiva izolacija in neprimerno pritrjeni kabli, kar lahko povzroči električni udar. Skoraj četrtina lučk je imela pretanke žice za jakost električnega toka, ki potuje po njih, kar pomeni resno nevarnost, da se pregrejejo in povzročijo požar.

Upamo lahko, da se bo stanje zaradi poostrenega nadzora, ki še traja, čez čas izboljšalo in se bo odnos proizvajalcev in distributerjev do kakovosti teh izdelkov spremenil na bolje. Veliko pa lahko k regulaciji trga prispevamo tudi zahtevnejši potrošniki sami s tem, da ne kupujemo nekakovostnih izdelkov.

Kaj lahko za večjo varnost storimo sami?
Predvsem poskrbimo, da z okraševanjem ne bomo nikogar ogrožali! Da bodo decembrski prazniki varni in veseli, se mora previdnost začeti že v trgovini. Ne kupujmo cenenih izdelkov. Lučke kupujmo v trgovinah, ki jim zaupamo. Izdelki, ki so opremljeni s podatki o proizvajalcu, s tehničnimi podatki in opozorilnimi znaki ter imajo skrbno pripravljena navodila, so zelo verjetno varnejši kot tisti, ki teh informacij nimajo ali so pomanjkljive. Preden se odločimo za nakup, premislimo, kje želimo lučke uporabiti. Dekoracija na prostem zahteva drugačno izvedbo od tiste, ki je namenjena okrasitvi v stanovanju; biti mora obstojnejša in odporna na vlago in veter.

Tudi nameščanje svetlobnih nizov zahteva pazljivost. Ne obešajmo svetlobnih verig po materialih, ki so hitro vnetljivi (zavese, suhe veje …), lučke in kabli se lahko pregrevajo in hitreje se lahko zgodi nesreča. Posebej pozorni bodimo pri priključevanju nizov. Poskrbimo, da bodo vtičnice enakomerno obremenjene, da ne prekoračimo zmogljivosti varovalk.

Osvetlitve ne smemo pustiti brez nadzora. Ko odidemo z doma in zvečer, ko gremo spat, jih je treba ugasniti. Za večjo varnost skušajmo otrokom preprečiti dostop do svetlobnih verig. Občasno velja preveriti, ali se deli pregrevajo, ugotoviti, ali so se morda žice sčasoma razmajale in kako trdni so še priključki. Če je potrebno, zamenjajmo razmajane in utripajoče žarnice.

Po končanih praznikih skrbno preglejmo vse kable in žarnice in če ugotovimo kakršno koli napako, raje izdelek odnesimo v smetnjak, kot da bi ga sami popravljali. Pred ponovno uporabo v naslednji sezoni pa ne pozabimo še enkrat preveriti, če so vse žarnice brezhibne.

Vir: https://www.zps.si/

Objavljeno v Nasveti
December je tradicionalno mesec praznovanj in veselja. A za tiste, ki so prepuščeni sami sebi, doma ali v domovih za ostarele, je lahko to mesec žalosti in depresije. Prav s tem razlogom se je rodila iniciativa “Podarimo obisk”, ki jo organizirata Slovenska filantropija in Skupina Futura. Pobuda je usmerjena predvsem k mlajši, aktivni populaciji oziroma k tistim, ki si v natrpanem delovniku redko odtrgajo čas za obisk starejših.
 
Slednjim le-to pomeni več kot le prijetno presenečenje, temveč občutek ljubljenosti, spoštovanja, »vrednosti« oziroma koristnosti. Da bi spodbudili medgeneracijsko druženje v prazničnem času so pobudniki  ob podpori farmacevtskega podjetja Pfizer zasnovali akcijo, katere osnovni poziv povzema kratek video, ki si ga lahko ogledamo na https://www.youtube.com/watch?v=9KMCDXNZqZY&feature=youtu.bein že osvaja srca Slovenk in Slovencev.
 
Položaj starejših se v slovenski družbi slabša, njihovo znanje, izkušnje in modrost pa pogosto ostajajo prezrti. Po podatkih o indeksu aktivnega staranja za leto 2014 se Slovenija med evropskimi državami nahaja na zadnjem, 28. mestu, po zaposlenosti starejših med 55. in 75. letom starosti, po participaciji starejših v družbi pa smo na 17. mestu. Čeprav nas kazalci neodvisnega, zdravega in varnega življenja uvrščajo na 9. mesto, nas možnosti za aktivno staranje spet uvrščajo v spodnjo polovico EU članic, na 20. mesto, pred nami sta na primer tudi Hrvaška in Bolgarija.
 
»Podatki kažejo, da so starejši vse prepogosto odrinjeni na rob družbe. Praznični čas je čas, ko vsi razmišljamo, kaj bomo komu podarili. V letošnjem letu, tik pred novim letom, želimo s pozivom ljudi spodbuditi k premisleku in dejanjem, s katerimi lahko v teh dneh starejšim in tudi vsem drugim damo nekaj resnično vrednega – toplino, iskreno bližino in delček svojega časa,«je namen pobude povzela Tereza Novak, izvršna direktorica Slovenske filantropije.
 
Osrednji namen pobude Podarimo obisk je tako ozavestiti potrebo po zbliževanju in druženju s starejšimi generacijami, vse aktivnosti pa so vezane predvsem na socialna omrežja, ker skratkim videom spodbujajo k obisku starejših. »Na Facebook strani Slovenske filantropije lahko vsi, ki se jih bo akcija dotaknila in bodo letos svojim starejšim sorodnikom, prijateljem in znancem namenili več časa, z uporabo #PodarimoObisk svoja doživetja, utrinke in tudi razmišljanja delijo z vsemi ter tako pripomorejo, da se naša pobuda resnično dotakne vseh nas,« je še povedala Tereza Novak ter dodala: »V Slovenski filantropiji se trudimo, da bi s svojimi aktivnostmi dosegli vse akterje v družbi in v primerih, ko podjetja prepoznajo našo družben vlogo, kot je to pri tej akciji izrazil Pfizer, nam njihova podpora še posebej veliko pomeni.«
 
Vabljeni, da letos namesto darila podarite bližino in toplino tudi vi! Akcijo »Podarimo obisk« lahko podprete na Facebooku Slovenska filantropija.
 
Objavljeno v Novice
Program zgodnjega odkrivanja predrakavih sprememb in raka na debelem črevesu in danki Svit kaže pozitivne učinke, so poudarili na današnjem srečanju, ki ga je organiziral Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ). Če je do leta 2010 število novoodkritih primerov raka na debelem črevesju in danki naraščalo, že od leta 2011 dalje pada.
 
Vodja programa Svit Jožica Maučec Zakotnik je danes izpostavila, da so prav po zaslugi Svita število na novo odkritih rakov debelega črevesja in danke zmanjšali za 200 s 1724 leta 2010 na 1530 leta 2012, podatki za leto 2013 pa potrjujejo trend upadanja števila primerov raka. V teh letih so odkrili več kot 15.000 primerov predrakavih sprememb, s čemer se je zmanjšalo tudi število odkritih rakov, je dodala.
 
Program Svit odkriva predrakave spremembe in s tem preprečuje razvoj raka, odkriva predvsem zgodnje rake, saj je več kot 70 odstotkov rakov, ki so odkriti v Svitu, odkritih v zgodnjem stadiju, je izpostavila.
 
Po oceni generalnega direktorja NIJZ Ivana Eržena so lahko zadovoljni tudi z odzivnostjo v programu. Ta je prišla do skoraj 60 odstotkov, želijo pa preseči 70-odstotno odzivnost, ker se vsi zavedajo, kako pomembno prednost predstavlja zgodnje odkrivanje ali celo preprečevanje rakov, ki jih lahko zajamejo v presejalnih programih.
 
Tako Eržen kot Maučec Zakotnikova pa sta izpostavila tiste, ki se vabilu na presejanje ne udeležijo. Po besedah vodje Svita je odzivnost slabša med moškimi in prav nanje se želijo usmeriti v prihodnje. Kot je dejal Eržen, delujejo "na različnih frontah z različnim orožjem".
 
"Moški žal niso preveč skrbni za svoje zdravje in se na sploh ne odzivajo najbolje na preventivne programe," je dejala Maučec Zakotnikova. Slabše se odzivajo predvsem samski in ovdoveli moški ter tisti, ki živijo na podeželju. Do teh skušajo dostopati preko njim bližnjih socialnih mrež, na primer gasilcev, je pojasnila Maučec Zakotnikova. Nagovoriti in v večjem številu privabiti, da se udeležijo presejanja, jih bodo skušali tudi preko ambasadorjev in družinskih zdravnikov.
 
Prvi mož Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije Samo Fakin, ki je danes prav tako nagovoril udeležence srečanja, je poudaril pomen preventivnih programov. Z njim se je strinjala tudi direktorica direktorata za javno zdravje Mojca Gobec, ki je izpostavila uspeh vseh treh slovenskih presejalnih programov za raka, poleg Svita še Zora (rak na materničnem vratu) in Dora (rak dojke). Eden od pomembnih izzivov za prihodnost bo po njenih besedah tudi to, kako standarde visoke kakovosti interdisciplinarnega dela v teh presejalnih programih preseliti v celoten zdravstveni sistem.
 
Objavljeno v Zdravje
V nadaljevanju vas vabimo, da si preberete odprto pismo Zveze društev upokojencev Slovenije o ključnih problemih, ki zadevajo starejše, naslovljeno na dr. Mira Cerarja, predsednika vlade.

Najvišji organ upravljanja Zveze društev upokojencev Slovenije je na seji 15. decembra 2015 v imenu 220.000 članov zahteval, da Vas seznanimo s ključnimi problemi, ki tarejo upokojence in druge starejše v naši državi.

 

 

 

 

Gmotni položaj upokojencev se nenehno poslabšuje, še zlasti od leta 2010, ker se je realna vrednost pokojnin znižala za okoli 10 %. To je posledica neizvajanja sistemske zakonodaje, saj politika vsako leto sprejema izredne ukrepe za stabilizacijo javnih financ. Rezultat take politike je slabšanje razmerja med povprečno plačo in povprečno pokojnino. Iz zadnjih dosegljivih statističnih podatkov je razvidno, da je razmerje leta 2005 znašalo 69,1 %, leta 2014 pa samo 61,0 %. Če upoštevamo vse pokojnine skupaj, je razmerje leta 2005 znašalo 62,7 % , leta 2014 pa je padlo na 56,1 %.

janez sušnikUpokojenci smo bili prepričani, da bodo v pravni državi RS v letu 2015 dočakali izredno uskladitev pokojnin. Svet ZPIZ-a je februarja 2015, ko je ugotovil, da so izpolnjeni pogoji za izredno uskladitev, sprejel sklep, da se le-ta tudi izvede. V skladu z zakonom je vladi predlagal, naj da soglasje k uskladitvi, sicer je ni mogoče izvesti. Odgovor smo upokojenci prejeli šele jeseni, ko je vlada sporočila, da soglasja ne daje, ker to onemogočajo javno finančne razmere.

Upokojenci opozarjamo, da je pravica do pokojnine ustavno zaščitena pravica, zato naj odgovorni organi spoštujejo pravno državo. Sklenili smo, da bomo svoje nestrinjanje s tako politiko neusklajevanja pokojnin izrazili z dejanji, ki jih omogočata ustava RS in veljavna zakonodaja.

Nadaljevanje pisma si lahko prebereta na tej povezavi.

Vir: http://www.zdus-zveza.si/

 

Objavljeno v Novice
Ljubljana, 17. decembra - Uskladitev pokojnin v letu 2016 bo po že znanih podatkih izredna in bo znašala 0,7 odstotka. V letu 2017 pa bo uskladitev že redna, in sicer v višini 1,4 odstotka, so danes povedali predstavniki Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje (Zpiz).
 
Omenjene podatke o usklajevanju pokojnin vključujeta finančna načrta zavoda za leti 2016 in 2017, ki ju je danes potrdil svet Zpiza. Soglasje k dokumentoma pa mora dati tudi vlada.
 
Kot je na današnji seji sveta Zpiza povedal namestnik generalnega direktorja zavoda David Klarič, bodo prihodki in odhodki tako v letu 2016 kot v letu 2017 izravnani, in sicer v letu 2016 v višini nekaj več kot pet milijard evrov, v letu 2017 pa v višini približno 5,2 milijarde evrov.
 
Sredstva iz državnega proračuna za kritje razlike med prihodki in odhodki zavoda so v letu 2016 načrtovana v višini nekaj manj kot 1,1 milijarde evrov, v letu 2017 pa bo ta znesek nekaj višji.
 
Sredstva od Kapitalske družbe so v obeh letih načrtovana v višini 50 milijonov evrov.
 
Glavnino odhodkov bodo predstavljala izplačila pokojnin. Sredstva za starostne pokojnine so v letu 2016 načrtovana v višini nekaj manj kot 3,3 milijarde evrov, v letu 2017 pa nekaj manj kot 3,4 milijarde evrov.
 
Svet Zpiza je sprejel tudi ugotovitveni sklep za izredno 0,7-odstotno uskladitev pokojnin v januarju.
 
Nekateri člani so v razpravi spomnili, da je svet februarja podprl predlog za izredno uskladitev pokojnin že v letošnjem letu. Vendar jim je vlada oktobra sporočila, da zaradi finančnega položaja države to v letošnjem letu ne bo mogoče, ampak bo izredna uskladitev januarja 2016.
 
Nekateri predstavniki upokojencev v svetu so izrazili ogorčenje, ker vlada ni sledila sistemskemu zakonu in koalicijski zavezi glede usklajevanja pokojnin. Po besedah Branka Pintarja iz sindikata upokojencev pri Zvezi svobodnih sindikatov Slovenje je vlada "gluha in slepa za vsa opozorila, po katerih tovrstna politika varčevanja služi le kapitalu, ne pa ljudem".
 
Objavljeno v Novice