Prispevki filtrirani po datumu: sreda, 20 november 2013
sreda, 20 november 2013 11:32

Teden medgeneracijskega učenja

Medgeneracijsko učenje: temelj za prihodnost družbe

Vse bolj velja, da nam znanje odpira številna vrata, zato se moramo zavedati pomena vseživljenjskega učenja in ohranjanja naše radovednosti ne glede na življenjsko obdobje. Pod okriljem Zveze ljudskih univerz Slovenije (ZLUS) ob finančni podpori Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport na Ljudskih univerzah po Sloveniji prihodnji teden odpirajo vrata Centri medgeneracijskega učenja.

Centri medgeneracijskega učenja združujejo specifike posameznih generacij z namenom, da bi dosegli večji družbeni konsenz in si bogato znanje lažje in učinkoviteje posredovali med seboj.

Častno pokroviteljstvo nad projektom je prevzel predsednik države RS Borut Pahor

Častno pokroviteljstvo nad projektom je prevzel predsednik države RS Borut Pahor,  ki se zelo dobro zaveda pomena učenja v današnji družbi. Pridružili pa so se mu tudi številni drugi znani Slovenci in Slovenke, ki podpirajo znanje v vseh svojih razsežnostih, med drugimi bivši predsednik RS Danilo Türk, župan Mestne občine Ljubljana Zoran Jankovič, Zvezdana Mlakar, Anja Križnik Tomažin, Benka Pulko, Tinkara Kovač, Murat & Jose, Mitja Rotovnik, Igor Samobor, voditeljski par Ana Praznik in Štefko Bratkovič ter številni drugi lokalni podporniki.

Izvedli bomo preko 200 dogodkov

Svoje delo bodo članice ZLUS  podrobneje predstavile v sklopu Tedna medgeneracijskega učenja, v tednu od 25.11. do 30.11.2013. Na 28 Ljudskih univerzah, članicah ZLUS, bomo pripravili preko 200 dogodkov medgeneracijskega učenja.Programi po regijah se nahajajo v priponkah

Slavnosti uvod v naše vseslovensko medgeneracijsko druženje in učenje bo predstavljala prireditev Sinergija za učenje v Ljubljani. Pridružite se nam v ponedeljek, 25. 11. 2013, ob 10. uri, v  prostorih Ceneta Štuparja (Linhartova 13), kjer se bomo skupaj sprehodili v svet znanja in pobliže spoznali delovanje Centrov medgeneracijskega učenja na Ljudskih univerzah.

Moč medgeneracijske izmenjave znanja in vzajemne sinergije, ki na ta način nastaja, je tudi upanje v skupni boljši jutri, zato se nam pridružite in nam pomagajte ustvariti boljši jutri.

PRIPONKE

Vabilo na predstavitev dela Centrov medgeneracijskega učenja

Program dogodkov za celo Slovenijo

JV Slovenija

Obalno - kraška, Notranjska in Goriška regija

Osrednjeslovenska in Gorenjska regija

SV Slovenija

Dopolnjen program pri LU Lendava

Vir: http://www.zlus.si

Objavljeno v Dogodki

Obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje na podlagi drugega pravnega razmerja (18. člen ZPIZ-2)

Krog zavarovancev:

Obvezno se zavarujejo osebe, ki v okviru kakšnega drugega pravnega razmerja opravljajo delo, če niso obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovane s polnim delovnim oz. zavarovalnim časom po določbah 14. do 17. člena, 19. člena ZPIZ-2 ali niso prostovoljno vključene v obvezno zavarovanje po 25. členu ZPIZ-2, razen, če so uživalci pokojnine oziroma opravljajo začasno in občasno delo dijakov in študentov v skladu s predpisi, ki urejajo to delo.

Izjeme:

Upokojenci ne glede na vrsto pokojnine ne bodo obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovani na podlagi drugega pravnega razmerja, temveč bodo morali izplačevalci plačevati le prispevek delodajalca po stopnji 8,85% od zneska izplačila in sicer za zavarovanje za primer invalidnosti ali smrti, ki je posledica poškodbe pri delu ali poklicne bolezni po 2. alineji 1. odstavka 20. člena ZPIZ-2. Na uživanje pokojnine ne vpliva obseg opravljenega dela niti višina izplačila.

Iz obveznosti zavarovanja po 18. členu ZPIZ-2 je izvzeto opravljanje začasnega in občasnega dela dijakov in študentov preko študentskega servisa. Če pa oseba s statusom študenta ali dijaka opravlja delo po drugi civilni pogodbi in ne preko študentskega servisa, bo obvezno zavarovana po navedeni določbi in izplačevalec mora plačati prispevek zavarovanca in prispevek delodajalca od zneska plačila za to delo.

Vrste oziroma oblike drugih pravnih razmerij:

Kot delo v okviru drugega pravnega razmerja se šteje zlasti delo: po podjemni, avtorski ali drugi pogodbi civilnega prava; kot prokurist ali poslovodna oseba po predpisih o gospodarskih družbah; na podlagi imenovanja v organe kapitalske ali osebne družbe, fundacije, zavoda, zadruge, zbornice, lokalne skupnosti ali druge pravne osebe javnega ali zasebnega prava; na podlagi imenovanja za stečajnega upravitelja, likvidacijskega upravitelja ali upravitelja prisilne poravnave; na podlagi vpisa v register sodnih izvedencev ali sodnih cenilcev.

Navedene so najpogostejše oblike civilnih pogodb, ki so temelj za drugo pravno razmerje.

Kdaj nastopi obveznost zavarovanja glede na vrstni red pravnih razmerij in druge okoliščine:

Zavarovanje na podlagi drugega pravnega razmerja se vzpostavi na podlagi plačila prispevkov za tiste osebe, ki niso obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovane s polnim delovnim oziroma zavarovalnim časom ali niso prostovoljno vstopile v obvezno zavarovanje. Iz tega izhaja, da se zavarovanje vzpostavi za osebe, ki:

  • niso uživalci pokojnine,
  • ne opravljajo začasnega in občasnega dela dijakov in študentov preko študentskih servisov,
  • niso obvezno zavarovane in
  • so obvezno zavarovane s krajšim delovnim/zavarovalnim časom.

Če se v skladu z Uredbo 883/2004 za zavarovanca, ki ima sočasno zaposlitev ali samozaposlitev v drugi državi članici EU, določi uporaba zakonodaje druge države članice za vsa obvezna socialna zavarovanja, na podlagi drugega pravnega razmerja v RS ne bo nastala obveznost zavarovanja po 18. členu ZPIZ-2, ker se v takem primeru zakonodaja RS ne uporablja. To velja za primere, ko tuji nosilec zavarovanja izda obrazec A1, s katerim se izkaže uporaba zakonodaje druge države članice.

V zvezi z obrazcem A1 pojasnjujemo, da ta obrazec potrjuje, katera zakonodaja o socialni varnosti velja za imetnika tega obrazca. Obrazec A1 izda država, katere zakonodaja velja, in potrdi, da za osebo ne velja zakonodaja nobene druge države, s katero je ta oseba povezana, tako ta oseba ni zavezana k plačilu prispevkov za socialno varnost v drugih državah.

Obveznost in zavezanci za plačilo prispevkov:

Na podlagi drugega pravnega razmerja izplačevalec niti zavarovanec ne vlagata prijave v zavarovanje in odjave iz zavarovanja, temveč se le obračuna in plača prispevke za obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje.

Obveznost plačila prispevkov za zavarovance, ki so obvezno zavarovani na podlagi opravljanja dela v okviru drugega pravnega razmerja, nastane, če zavarovanec ob izplačilu prejemka iz tega pravnega razmerja izpolnjuje pogoje za obvezno zavarovanje.

Ne glede na prej omenjeno pravilo, obveznost plačila prispevkov za zavarovance v drugem pravnem razmerju nastane tudi, če ob izplačilu niso izpolnjeni pogoji za obvezno zavarovanje na tej podlagi, so pa bili izpolnjeni ti pogoji v času, ko je zavarovanec opravljal delo v okviru drugega pravnega razmerja.

Izjema: Navedbe prejšnjega odstavka ne veljajo v primeru, ko oseba opravlja delo na podlagi drugega pravnega razmerja v obdobju pred 01.01.2014, izplačilo pa se izvrši po 01.01.2014. V teh primerih se obračunajo in plačajo (prispevke delodajalca po stopnji 8,85% od plačila) le prispevki v skladu z 20. členom ZPIZ-2, kljub temu da bi bili pogoji za obvezno zavarovanje po določbi 18. člena v letu 2013 izpolnjeni, če uporaba tega člena ne bi bila odložena na 1.1.2014.

Podatke, na podlagi katerih se ugotovi izpolnjevanje pogojev za obvezno zavarovanje na podlagi opravljanja dela v okviru drugega pravnega razmerja, izplačevalcu prejemka zagotavlja zavarovanec. Zavarovanec mora neposredno pred izplačilom izplačevalcu podati pisno izjavo oziroma posredovati ustrezne podatke in sicer:

  • ali je upokojenec,
  • ali je v času izplačila zavarovan s polnim delovnim časom,
  • ali je v času izplačila zavarovan s krajšim delovnim časom oziroma ni vključen v zavarovanje
  • ali je bil v času opravljanja dela zavarovan s polnim delovnim časom,
  • ali je bil v času opravljanja dela zavarovan s krajšim delovnim časom oziroma ni vključen v zavarovanje.

Status upokojenca se za upokojence, ki prejemajo pokojnino v RS, lahko izkaže tudi s kartico upokojenca. Za osebo, ki prejema pokojnino v drugi državi članici EU, se prav tako upošteva status upokojenca in je glede obveznosti zavarovanja izenačena z upokojenci v RS. V Uredbi 883/2004 je namreč določeno, da se dejstva, nastala v drugi državi članici, upoštevajo kot da bi nastala na območju RS.

Osebe, ki prejemajo pokojnino iz tretjih držav, pa niso izenačene z upokojenci v RS, ker bilateralni sporazumi takšnih določb ne vsebujejo. V tem primeru morajo izplačevalci ne glede na prejemanje pokojnine iz tretje države plačati oba prispevka.

Za namen dokazovanja o vključenosti v obvezno zavarovanje in o delovnem/zavarovalnem času lahko zavarovanec sam pridobi izpis obdobij zavarovanja pri Zavodu ali pa izplačevalca pisno pooblasti, da te podatke pridobi zanj.

Delodajalec oziroma izplačevalec prejemkov na podlagi drugega pravnega razmerja brez pooblastila zavarovanca ne bo mogel vpogledati v zavarovančeva obdobja zavarovanja.

Če se izplačilo prejemka in plačilo prispevkov za drugo pravno razmerje izvede v tekočem koledarskem letu za delo, ki je bilo opravljeno v preteklem koledarskem letu, in so bili v preteklem letu izpolnjeni pogoji za obvezno zavarovanje na podlagi opravljanja dela v okviru drugega pravnega razmerja, se šteje, da je bil zavarovanec vključen v obvezno zavarovanje na podlagi drugega pravnega razmerja v letu, v katerem je opravljal delo.

Osnova za plačilo prispevkov za zavarovance iz 18. člena je vsako posamezno plačilo za opravljeno delo oziroma storitev, prejeto na podlagi drugega pravnega razmerja, ki se po zakonu, ki ureja dohodnino šteje za dohodek.

Zavezanec za plačilo prispevka zavarovanca po stopnji 15,5% je zavarovanec. Zavezanec za plačilo prispevka delodajalca po stopnji 8,85% je izplačevalec prejemka. Za zavarovanca mora izplačevalec obračunati in odtegniti prispevek zavarovanca ob izplačilu prejemka. Izplačevalec dohodka iz drugega pravnega razmerja prispevke za obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje obračuna na za to predvidenem obrazcu (npr. REK-1, REK-2). To velja v vseh primerih, ko je izplačevalec prejemka tudi plačnik davka v skladu z zakonom, ki ureja davčni postopek (je pravna oseba s sedežem v RS ali podružnica tuje pravne osebe, registrirana v RS, ali fizična oseba, ki v RS opravlja dejavnost kot poslovni subjekt, ali tuji poslovni subjekt, ki ima v skladu z zakonom o obdavčenju poslovno enoto nerezidenta v RS).

Če izplačevalec prejemka za delo v okviru drugega pravnega razmerja ni plačnik davka v skladu z zakonom, ki ureja davčni postopek (je tuja pravna oseba, ki v RS nima registrirane podružnice ali poslovne enote nerezidenta, ali je fizična oseba, ki ni registrirana za opravljanje dejavnosti), je zavezanec za plačilo prispevka delodajalca sam zavarovanec.

Če je v skladu s prejšnjim odstavkom zavezanec za plačilo prispevka delodajalca sam zavarovanec, ugotovi višino prispevka davčni organ z odločbo, s katero izračuna akontacijo dohodnine od dohodkov, od katerih se plačuje prispevke za obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje za zavarovance po 18. členu ZPIZ-2. Zavezanec za prispevke mora plačati prispevke v roku in na način, ki je določen za akontacijo dohodnine od dohodkov, od katerih se plačuje prispevek za obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje za zavarovance po 18. členu ZPIZ-2.

Ugotavljanje obdobja zavarovanja in osnove za izračun pokojninske osnove:

V zavarovalno dobo se šteje obdobje, ugotovljeno na podlagi skupnega letnega zneska vseh prejemkov iz drugih pravnih razmerij, ki jih je prejel zavarovanec iz 18. člena tega zakona.

Trajanje zavarovalne dobe se ugotovi tako, da se prizna po en mesec zavarovalne dobe za vsakih doseženih 60 % povprečne mesečne plače iz leta, za katero se opravi izračun, vendar največ 12 mesecev za posamezno koledarsko leto. Če skupni letni znesek vseh prejemkov iz drugih pravnih razmerij ne dosega 60 % povprečne mesečne plače, se ugotovi trajanje zavarovalne dobe v sorazmernem delu v skladu s 135. členom tega zakona. V prehodnem obdobju od leta 2013 do leta 2018 je treba upoštevati zneske referenčnih osnov, kot so določeni v 8. in 11. odstavku 410. člena ZPIZ-2 (v letu 2013 in 2014 znesek minimalne plače, v letu 2015 znesek 54% povprečne plače, v letu 2016 znesek 56% povprečne plače in v letu 2017 znesek 58% povprečne plače).

Obdobje zavarovanja, ugotovljeno na opisan način, se začne z začetkom koledarskega leta, za katero se opravi izračun, in se zaključi z dnem, ki ustreza zadnjemu dnevu izračunanega obdobja, vendar najkasneje z 31. decembrom tega leta.

Če zavarovanec iz 18. člena ZPIZ-2 v koledarskem letu, za katerega se opravi izračun, ni dopolnil 12 mesecev zavarovalne dobe z zavarovanjem na drugi podlagi, se obdobje zavarovanja začne z naslednjim dnem po prenehanju zavarovanja na drugi podlagi ali s prvim dnem, ko je bil zavarovanec zavarovan na drugi podlagi z manj kot polnim delovnim oziroma zavarovalnim časom.

Če je bil zavarovanec iz 18. člena ZPIZ-2 v letu, za katero se opravi izračun, že zavarovan z manj kot polnim delovnim oziroma zavarovalnim časom, se trajanje zavarovalne dobe izračuna do polnega zavarovalnega časa, prejeti zneski plačil iz drugih pravnih razmerij pa se upoštevajo za izračun pokojninske osnove v celoti, če so od njih plačani prispevki.

Če zavarovanec iz 18. člena ZPIZ-2 v letu, za katerega se opravi izračun, ni dopolnil 12 mesecev zavarovalne dobe, se trajanje zavarovalne dobe izračuna do dopolnitve 12 mesecev zavarovanja.

Če je pravno razmerje iz 18. člena ZPIZ-2 nastalo v letu, v katerem zavarovanec uveljavlja pravico do pokojnine, in obdobje zavarovanja še ni bilo ugotovljeno v skladu s šestim odstavkom tega člena, se ne glede na določbo šestega odstavka tega člena trajanje zavarovalne dobe ugotovi tako, da se prizna po en mesec zavarovalne dobe za vsakih doseženih 60 % zadnje znane povprečne letne plače zaposlenih v Republiki Sloveniji, preračunane na mesec. Če skupni letni znesek vseh prejemkov iz drugih pravnih razmerij ne dosega 60 % zadnje znane povprečne letne plače zaposlenih v Republiki Sloveniji, preračunane na mesec, se ugotovi trajanje zavarovalne dobe v sorazmernem delu.

Zavod za zavarovance iz 18. člena ZPIZ-2 na podlagi podatkov o višini izplačila in višini plačanih prispevkov oblikuje prijavo v zavarovanje in odjavo iz zavarovanja in jo vnese v matično evidenco zavarovancev.

Osnova za določitev pokojninske osnove se bo za zavarovance iz 18. člena ZPIZ-2 oblikovala na podlagi podatkov Davčne uprave Republike Slovenije, ki bo Zavodu posredovala podatke o plačanem prispevku za vse osebe, ki v okviru drugega pravnega razmerja opravljajo delo in izpolnjujejo pogoje za obvezno zavarovanje po predpisih o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, in sicer na podlagi podatkov iz obračuna davčnega odtegljaja, odločb o odmeri akontacije dohodnine in odločb o odmeri prispevkov za socialno varnost ter knjigovodskih evidenc, izkazanih po delodajalcu ali zavarovancu, če delodajalec ni plačnik davka. Na podlagi teh podatkov bo Zavod oblikoval prijavo podatkov o osnovah in jo vnesel v matično evidenco zavarovancev.  

Primeri uporabe 18. člena ZPIZ-2

Pri drugem pravnem razmerju gre za vstop v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje pod zakonsko določenimi pogoji. Zato mora oseba, ki bo opravljala delo oziroma storitev na podlagi drugega pravnega razmerja, izplačevalcu prejemka podati izjavo, da ni upokojenec, da ne opravlja začasnega ali občasnega dela dijakov in študentov v skladu s predpisi, ki urejajo to delo in da ni vključena v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje oziroma je vključena v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje, vendar za krajši delovni čas od polnega. Na podlagi te izjave bo izplačevalec prejemkov obračunal prispevke iz naslova opravljanja drugega pravnega razmerja in sicer:

  • slovenski državljan, redno zaposlen v Sloveniji: Izplačevalec prejemka bo ob izplačilu po 01.01.2013 obračunal le prispevek na podlagi 20. člena ZPIZ-2 za posebne primere zavarovanja in sicer v višini 8,85% od bruto prejemka.
  • slovenski državljan, nezaposlen: Izplačevalec prejemka bo ob izplačilu po 01.01.2014 obračunal prispevek zavarovanca v višini 15,5% od bruto prejemka in prispevek delodajalca v višini 8,85% od bruto prejemka. V obdobju od 01.01.2013 do 01.01.2014 pa izplačevalec prejemka ob izplačilu obračuna le prispevek na podlagi 20. člena ZPIZ-2 za posebne primere zavarovanja in sicer v višini 8,85% od bruto prejemka.
  • slovenski državljan, redno zaposlen v tujini: Izplačevalec prejemka bo ob izplačilu po 01.01.2013 obračunal le prispevek na podlagi 20. člena ZPIZ-2 za posebne primere zavarovanja in sicer v višini 8,85% od bruto prejemka, razen če predloži obrazec A1.
  • tuj državljan (nerezident), redno zaposlen v tujini: Izplačevalec prejemka bo ob izplačilu po 01.01.2013 obračunal le prispevek na podlagi 20. člena ZPIZ-2 za posebne primere zavarovanja in sicer v višini 8,85% od bruto prejemka, razen če oseba predloži obrazec A1.
  • tuj državljan (nerezident), nezaposlen: Izplačevalec prejemka bo ob izplačilu po 01.01.2014 obračunal prispevek zavarovanca v višini 15,5% od bruto prejemka in prispevek delodajalca v višini 8,85% od bruto prejemka. V obdobju od 01.01.2013 do 01.01.2014 pa izplačevalec prejemka ob izplačilu obračuna le prispevek na podlagi 20. člena ZPIZ-2 za posebne primere zavarovanja in sicer v višini 8,85% od bruto prejemka.
  • tuj državljan (rezident – začasno bivališče), redno zaposlen v tujini: Izplačevalec prejemka bo ob izplačilu po 01.01.2013 obračunal le prispevek na podlagi 20. člena ZPIZ-2 za posebne primere zavarovanja in sicer v višini 8,85% od bruto prejemka, razen če oseba predloži obrazec A1.

Vir: http://www.zpiz.si

Objavljeno v Novice
sreda, 20 november 2013 10:29

Splošna dejstva o antibiotikih

Kaj so antibiotiki?

Antibiotiki so zdravila, ki delujejo na bakterije tako, da jih ubijejo ali preprečijo njihovo rast. Uporabljajo se za zdravljenje bakterijskih okužb pri ljudeh, živalih in lahko tudi pri rastlinah. Obstaja več razredov antibiotikov, ki se razlikujejo po kemijski sestavi in protibakterijskem delovanju. Antibiotik lahko učinkuje proti eni ali več bakterijskim vrstam, zato ni vsak primeren za zdravljenje vsake okužbe.

Zdravila, ki učinkujejo proti virusom, običajno imenujejo protivirusna zdravila (kot so zdravila proti gripi, virusu HIV, herpesu in drugim). 

Kaj je odpornost proti antibiotikom?

O odpornosti ali rezistenci bakterij proti antibiotikom govorimo takrat, ko nekateri antibiotiki izgubijo sposobnost uničiti ali preprečiti rast bakterij. Nekatere bakterije so naravno odporne na posamezne antibiotike. Govorimo o notranji ali intrinzični odpornosti bakterij. Zaskrbljujoče je, da nekatere bakterije, ki so v normalnih okoliščinah občutljive za antibiotike, postanejo odporne zaradi genetskih sprememb (pridobljena odpornost). Odporne bakterije ob prisotnosti antibiotikov preživijo ter se še naprej razmnožujejo in širijo, kar podaljša zdravljenje ali povzroči celo smrt. Okužbe, ki jih povzročajo odporne bakterije, utegnejo zahtevati intenzivnejše zdravljenje ter zdravljenje z drugačnimi in dražjimi antibiotiki, ki imajo lahko resnejše neželene učinke. 

Vzroki BAKTERIJSKE odpornosti PROTI antibiotikOM

Kaj je najpomembnejši vzrok odpornosti proti antibiotikom?

Odpornost bakterij proti antibiotikom je naraven pojav, ki nastane zaradi mutacij genov bakterij. Vendar pa čezmerna in neustrezna uporaba antibiotikov pospešuje nastanek odpornih bakterij in njihovo širjenje. Antibiotiki občutljive bakterije uničijo, odporne bakterije pa se ob izpostavljenosti antibiotikom še naprej razmnožujejo. Te odporne bakterije se lahko širijo in povzročajo okužbe tudi pri osebah, ki niso jemale antibiotikov.

Kaj je »neustrezna« uporaba antibiotikov?

O neustrezni uporaba antibiotikov govorimo, kadar jih jemljemo z napačnim namenom ali nepravilno.

Antibiotike uporabljamo v napačen namen (po nepotrebnem), kadar jih npr. jemljemo za zdravljenje virusnih okužb (večina prehladov in gripa), proti katerim antibiotiki niso učinkoviti. V takšnem primeru zdravstvenega stanja ne boste izboljšali zaradi jemanja antibiotikov. Antibiotiki niso zdravila za znižanje povišane telesne temperature niti ne za lajšanje simptomov akutnih virusnih okužb dihal.

Antibiotike uporabljate nepravilno, če skrajšate trajanje zdravljenja, zmanjšate odmerke ali antibiotikov ne jemljete tako pogosto, kot je predpisano (zdravilo vzamete enkrat namesto predpisanih 2- ali 3-krat na dan). V tem primeru v telesu nimate zadostne količine zdravila, zato bakterije preživijo in lahko postanejo celo odporne proti antibiotiku, ki ste ga prejemali. O tem, koliko časa in kako jemati antibiotik, vedno upoštevajte navodila zdravnika. 

Katere bolezni povzročajo odporne bakterije?

Tako občutljive kot proti več antibiotikom odporne bakterije lahko povzročijo številne okužbe: okužbe sečil, pljučnice, okužbe kože, drisko in okužbe krvi. Mesto okužbe je odvisno od bakterijske vrste in zdravstvenega stanja bolnika.

Bolniki, ki se zdravijo v bolnišnici, so izpostavljeni tudi tveganju za okužbe, ki niso povezane z boleznijo, zaradi katere je bil pacient sprejet v bolnišnico. Govorimo o okužbah, povezanih z zdravstvom. Najpogosteje so to okužbe na mestu operativnega posega ali okužbe krvi z MRSA (s proti meticilinu odporno bakterijo Staphylococcus aureus), okužbe z enterobakterijami, ki izločajo ESBL (laktamaze beta razširjenega spektra; gre za encime, ki lahko izničijo učinek nekaterih antibiotikov), okužbe srčnih zaklopk z enterokoki, ki so odporni proti vankomicinu (VRE), ter na mestu operativnega posega in okužbe ran z bakterijo Acinetobacter baumannii, odporno na karbapeneme.

Problem odpornosti na antibiotike

Zakaj je odpornost proti  antibiotikom problem?

Zdravljenje okužb, ki jih povzročajo odporne bakterije, je izziv: antibiotiki, ki se običajno uporabljajo, niso več učinkoviti, zato morajo zdravniki izbrati druge. To lahko prepreči pravočasno zdravljenje bolnika, kar lahko povzroči zaplete, vključno s smrtjo. Bolnik utegne poleg tega potrebovati več pozornosti in nege ter zdravljenje z drugačnimi in dražjimi antibiotiki, ki imajo lahko resnejše neželene učinke.

Kako resen je problem?

Položaj se s pojavom novih sevov bakterij, odpornih proti več antibiotikom hkrati (gre za bakterije, odporne na več zdravil), le še slabša. Takšne bakterije lahko postanejo odporne na vse obstoječe antibiotike. Brez učinkovitih antibiotikov bi se vrnili v obdobje, ko še niso poznali antibiotikov. Tako ne bi bili mogoči zdravstveni postopki, kot so presaditve organov, kemoterapija pri zdravljenju rakavih obolenj, intenzivno zdravljenje in drugo. Bakterijske okužbe bi se širile in povzročale smrti, saj bi postale neozdravljive.

Ali je problem resnejši kot v preteklosti?

Pred odkritjem antibiotikov je na tisoče ljudi umiralo zaradi bakterijskih okužb, kot sta pljučnica ali okužba po operativnem posegu. Ko so odkrili antibiotike in jih začeli uporabljati, je vedno več sprva občutljivih bakterij postalo odpornih. Razvile so številne načine, kako izničiti učinke antibiotikov. Ker odpornost narašča, v zadnjih letih pa je bilo razvitih in danih v promet le malo novih antibiotikov, predstavlja problem odpornosti proti antibiotikom veliko grožnjo za javno zdravje.

Kako je problem mogoče rešiti?

Za ohranjanje učinkovitosti antibiotikov smo odgovorni vsi. Odgovorna uporaba antibiotikov lahko pomaga zaustaviti širjenje odpornih bakterij in ohraniti učinkovitost antibiotikov za uporabo prihodnjim generacijam. Zato je treba vedeti, kdaj je primerno jemati antibiotike in kako jih je mogoče jemati odgovorno. Uspešne kampanje za ozaveščanje javnosti, ki so že potekale v nekaterih državah, so prispevale k zmanjšanju porabe antibiotikov. 

Vsi lahko pomembno prispevamo k zmanjšanju odpornosti bakterij proti antibiotikom:

• Pacienti:

  1. Pri jemanju antibiotikov upoštevajte navodila zdravnika.
  2. Kadar je mogoče, preprečite okužbo z ustreznim cepljenjem.
  3. Redno umivajte roke sebi in svojim otrokom, na primer po kihanju ali kašljanju in pred dotikanjem drugih predmetov ali ljudi.
  4. Vedno uporabljajte antibiotike, ki vam jih je predpisal zdravnik; ne uporabljajte ostankov zdravil ali antibiotikov, ki ste jih mogoče dobili kje brez recepta.
  5. Ostanke zdravil vrnite v lekarno ali se o tem posvetujte s farmacevtom.

• Zdravniki:

  • Antibiotike predpisujte le, kadar je treba, in sicer v skladu s smernicami, ki temeljijo na preteklih izkušnjah. Kadar je mogoče, predpišite antibiotik, ki ima ozek spekter delovanja in je specifičen za posamezno okužbo in ne antibiotika s širokim spektrom delovanja.

• Zdravniki in drugi zdravstveni delavci – farmacevti, medicinske sestre:

  1. Bolnikom razložite, kako lahko lajšajo simptome prehlada in gripe brez antibiotikov.
  2. Bolnike poučite, zakaj je pomembno, da pri zdravljenju upoštevajo navodila zdravnika, ki jim je antibiotike

Odpornost proti antibiotikom v Evropi

Ali je odpornost proti antibiotikom v Evropi problem?

Podatki kažejo, da predstavlja odpornost na protimikrobna zdravila čedalje večji problem za javno zdravje v evropskih bolnišnicah in celotni skupnosti. Odpornost bakterije Escherichia coli proti glavnim antibiotikom se povečuje v skoraj vseh evropskih državah. Ta bakterija povzroča okužbe sečil in druge resnejše okužbe ter spada med najpogostejše povzročitelje okužb.

Svet Evropske unije je leta 2001 za rešitev te javnozdravstvene težave izdal priporočilo, v katerem je države pozval k sprejemu ukrepov za zagotovitev preudarne uporabe antibiotikov (Priporočilo Sveta z dne 15. novembra 2001 o preudarni rabi protimikrobnih sredstev v humani medicini (2002/77/ES)). Nekatere države so že pred nekaj leti oblikovale nacionalne programe, vključno s kampanjami za ozaveščanje javnosti, ter poročale o zmanjšanju tako porabe antibiotikov kot odpornosti bakterij proti antibiotikom.

Zakaj so nekatere države bolj ogrožene kot druge?

Razlike v stopnji odpornosti povzročajo številni dejavniki, vključno z uporabo antibiotikov, vrstami zdravljenih bolezni, kakovostjo bolnišnične oskrbe, stopnjo imunizacije in družbenimi dejavniki. Vedno ni mogoče določiti, kolikšen delež odpornih okužb lahko pripišemo kateremu od teh dejavnikov. Iz podatkov evropskega sistema za spremljanje odpornosti bakterij proti antibiotikom je razvidno, da se odpornost postopno povečuje od severa proti jugu, pri čemer je za skandinavske države in Nizozemsko značilna nizka stopnja, za južno Evropo pa visoka stopnja odpornosti. V državah z nižjo stopnjo odpornosti proti antibiotikom je poraba antibiotikov običajno manjša, medtem ko je v državah z višjo stopnjo njihova poraba večja.

Kakšna je odpornost v drugih predelih sveta?

Neustrezna uporaba antibiotikov je problem, ki ima globalne razsežnosti. Svetovna zdravstvena organizacija (SZO) je objavila globalno strategijo in smernice za pomoč državam pri vzpostavljanju sistemov za spremljanje odpornosti proti antibiotikom in pri izvajanju učinkovitih ukrepov (npr. pri zagotavljanju, da je antibiotike mogoče dobiti le na recept). Medtem ko v državah v razvoju ljudje še vedno umirajo zaradi pomanjkljivega zdravljenja z antibiotiki, je odpornost proti antibiotikom zaradi neustrezne uporabe razlog za zaskrbljenost na vseh celinah.

Odpornost proti antibiotikom pri živalih za proizvodnjo živil

Kateri antibiotiki se uporabljajo pri živalih za proizvodnjo živil? Ali so povezani z antibiotiki, ki se uporabljajo pri ljudeh?

Antibiotiki, ki se uporabljajo za zdravljenje in preprečevanje bakterijskih okužb pri živalih, sodijo v iste kemijske skupine kot antibiotiki, ki se uporabljajo pri ljudeh: makrolidi, tetraciklini, kinoloni, laktami beta, aminoglikozidi. To pomeni, da se tudi pri živalih lahko pojavijo bakterije, ki so odporne proti antibiotikom, ki se uporabljajo za zdravljenje okužb pri ljudeh.

Ali uporaba antibiotikov pri živalih za proizvodnjo živil prispeva k problemu?

Nekatere odporne bakterije, ki jih povezujemo z uživanjem hrane, npr. kampilobaktri ali salmonele, se lahko s hrano prenesejo z živali na ljudi. Odporne bakterije se lahko prenesejo na ljudi tudi ob neposrednem stiku z živalmi. Kljub temu je glavni razlog za odpornost proti antibiotikom pri ljudeh uporaba antibiotikov v zdravstvu.

MRSA

Kaj je MRSA?

Bakterija Staphylococcus aureus je prisotna na koži in v nosni sluznici pri od 20 do 30 odstotkih zdravih ljudi. Okužbe lahko povzroči, če vstopi v telo – okužbe kože in ran, lahko pa tudi pljuč, okužbe na mestu operativnega posega, krvi, srca, kosti in druge invazivne okužbe. Bakterija S. aureus, ki je odporna proti meticilinu (ali oksacilinu), se imenuje MRSA ali proti meticilinu odporni Staphylococcus aureus. Običajno je MRSA, ki jo je mogoče najti v bolnišnicah, odporna tudi proti številnim drugim antibiotikom.

Kako se prenaša MRSA?

MRSA se prenaša predvsem z rokami ob neposrednem stiku med ljudmi ali s priborom oz. z zdravstvenimi pripomočki in napravami. Visoko tveganje za prenos MRSA lahko predstavlja tudi uporaba antibiotikov.

Kakšna so tveganja za okužbo z MRSA v bolnišnicah?

V bolnišnicah lahko MRSA preide v kri ali druga tkiva kadar koli med oskrbo, zlasti pa ob izvajanju invazivnih postopkov, kot so operativni posegi, žilni katetri in umetno predihavanje. Tako pridobljena MRSA lahko povzroči lokalne okužbe kože ali življenjsko nevarnejše okužbe, kot so pljučnica, okužbe krvi in okužbe na mestu operativnega posega. Za zmanjšanje tovrstnega tveganja se v bolnišnicah izvajajo preventivni ukrepi: razkuževanje in umivanje rok, razkuževanje operativnega polja pred kirurškim posegom, jemanje nadzornih kužnin za presejanje in osamitev bolnikov, pri katerih je visoko tveganje za prisotnost odpornih bakterij ter preudarna uporaba antibiotikov.

Kakšna so tveganja za okužbo z MRSA zunaj bolnišnice?

Zunaj bolnišnice se lahko okužite z MRSA, če ta vstopi v telo skozi rano na koži. O okužbah z MRSA v domačem okolju (CA-MRSA) so poročali iz mnogih držav, npr. iz atletskih društev in zaporov v Severni Ameriki, poleg tega je bil ugotovljen tudi prenos okužbe na družinske člane. Običajno je za to okužbo značilen tesen stik med osebami. Okužbe s CA-MRSA se običajno pojavljajo na koži (gnojne bule), abscesi, včasih pa so lahko tudi hujše (npr. okužbe krvi), zlasti če CA-MRSA izloča toksin, npr. Panton-Valentine levkocidin (PVL).

Kako lahko zaščitim sebe/svojo družino pred okužbo z MRSA?

Najbolje lahko sebe in svojo družino pred MRSA zaščitite tako, da upoštevate preproste higienske ukrepe: očistite in pokrijte rane, ureznine in praske, dokler se ne zacelijo, skrbite za redno in pogosto higieno rok in si ne izmenjujte britev ali brisač.  Če se okužite z MRSA, vprašajte svojega zdravnika ali medicinsko sestro, katere higienske ukrepe morate vi in družinski člani upoštevati v bolnišnici in po vrnitvi domov.

Escherichia coli

Kaj je Escherichia coli?

E. coli spada med najpogostejše bakterije v prebavilih (črevesju) vsakega izmed nas. Sodi v družino enterobakterij, imenovano Enterobacteriacae (sem sodijo poleg drugih tudi klebsiele in enterobaktri). E. coli je običajno neškodljiva, vendar lahko včasih povzroči okužbe, predvsem sečil.  V preteklih letih so poročali o povečanju števila okužb z E. coli, odpornimi proti več antibiotikom hkrati, vključno s flourokinoloni in cefalosporini tretje generacije.

Kaj privede do pojava odporne E. coli?

Predhodno zdravljenje z antibiotiki, npr. s flourokinoloni, povečuje tveganje za pojav odporne E. coli. Odporna E. coli se lahko nato širi med ljudmi.

Kakšna so tveganja okužbe z odporno E. coli v bolnišnicah?

Tveganje v bolnišnicah pomeni, da lahko ob izvajanju invazivnih postopkov E. coli iz vašega lastnega črevesja preide v kri ali druga tkiva. E. coli lahko dobite tudi z neposrednim stikom z drugo osebo (prek rok). Ta lahko nato povzroči številne okužbe, npr. okužbe sečil, pljučnico, okužbe krvi in okužbe na mestu operativnega posega. Za zmanjšanje tovrstnega tveganja se v bolnišnicah izvajajo preventivni ukrepi: preudarna uporaba antibiotikov, razkuževanje operativnega polja pred izvajanjem operativnih posegov, aseptični postopki za preprečevanje okužb sečil, higiena rok ter presejanje bolnikov, pri katerih je tveganje za prisotnost odpornih bakterij visoko.

Kakšna so tveganja za odporne E. coli zunaj bolnišnice?

Glavni dejavnik tveganja odporne E. coli zunaj bolnišnice je predhodno zdravljenje z antibiotiki. Učinkovito zdravljenje okužbe sečil z odporno E. coli se utegne zakasniti, kar lahko povzroči zaplete, kot so okužbe ledvic ali krvnega obtoka.

Vir: http://www.ivz.si

Objavljeno v Zdravje