Prispevki filtrirani po datumu: ponedeljek, 11 november 2013
ponedeljek, 11 november 2013 15:11

Nordijska hoja za vso družino

V soboto 16.11.2013 ob 11.uri si vzemite čas in naredite nekaj zase ter se  pridružite  nordijski hoji v Termah Snovik.

Program:
11.00 Predstavitev (šola) tehnike nordijske hoje
11.30 Pohod
13.00 Sladica + čaj
13.00 Plavanje

Trasa:
Snovik – Hruševka - Snovik – 4,2 km

Cena:
9,90 € na osebo
otrok do 12. leta 4,90 €

Cena vključuje predstavitev nordijske hoje, pohod, vstop v bazen (2-uri) sladico in čaj.

Palice za nordijsko hojo si je možno izposoditi na prizorišču, ker pa je na voljo le omejena količina palic, s prijavami le pohitite.

Udeležba samo na predstavitvi nordijske hoje in pohodu je BREZPLAČNA.

Prijave: 051 313 966 (Bernard) ali Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Potrebujete Javascript za pogled.

Objavljeno v Dogodki
ponedeljek, 11 november 2013 14:51

Leto kina: raziskave Kinodvor in Kinoteka

V okviru 24. filmskega festivala LIFFe bo v četrtek, 14. novembra 2013, ob 11. uri v Cankarjevem domu potekala predstavitev raziskovalnega projekta Kinodvor.Raziskava, ki sta ga v okviru Leta kina pripravila Kinodvor in Slovenska kinoteka.

Metodologijo in izsledke raziskovalnega dela bodo predstavili Metka Dariš, vodja, in Špela Čižman, kustosinja muzejskega oddelka Slovenske kinoteke, raziskovalca Nika Gričar in Klemen Žun ter Nina Peče, direktorica Kinodvora.

Leto 2013 je za slovensko kinematografijo posebnega pomena, saj dve osrednji filmski instituciji praznujeta svoja jubileja: kinematograf, danes znan kot mestni kino Kinodvor, je svoja vrata odprl pred devetdesetimi leti, Slovenska kinoteka pa letos slavi petdesetletnico neprekinjenega kinotečnega prikazovanja v dvorani na Miklošičevi ulici. Da bi obeležili ti obletnici, zlasti pa zato, da obudimo razumevanje pomena kina, ki ga ta družabni prostor kulture in umetnosti nosi skozi čas, so pripravili projekt Leto kina – Kinodvor 90, leto praznovanja kina in filma. Kinodvor in Kinoteka sta jeseni leta 2011 združila moči ter se lotila raziskovalnega projekta, v okviru katerega sta želela zbrati in arhivirati vse razpoložljivo gradivo in podatke o dvorani na Kolodvorski ulici, pa tudi o prikazovanju filmov v Ljubljani od prvih javnih predvajanj pa vse do danes.

Na LIFFu bosta ustanovi skupaj s sodelujočimi raziskovalci predstavili rezultate raziskovalnega dela. Muzejski oddelek Slovenske kinoteke bo predstavil gradivo povezano s prikazovanjem filmov v Sloveniji, vključno s celotnim repertoarjem kinematografa na Kolodvorski ulici od leta 1923 do leta 2008. Prenos teh podatkov v podatkovno bazo javnosti zdaj omogoča spletno iskanje vseh omenjenih filmov. To ne ponuja le zanimivega vpogleda v dinamično življenje in močno spreminjajoči se profil enega ljubljanskih kinematografov v obdobju skoraj stotih let, ampak hkrati prinaša nove možnosti za analizo in interpretacijo teh podatkov. Poleg podatkov o repertoarju je bila evidentirana tudi množica drugega dokumentarnega gradiva (fotografije, fotografije iz filmov, plakati, časopisni izrezki, načrti, filmski odlomki), ki so zdaj na voljo za nadaljnjo obdelavo. Predstavljen pa bo tudi zadnji projekt Leta kina, ki je trenutno v razvoju: Kino zemljevid. Ta nas bo seznanil s skoraj osemdesetimi ljubljanskimi lokacijami, na katerih so filme javno predvajali (v več kot dvesto različnih kinematografih), javnosti pa ga bodo predstavili naslednjo pomlad.

Vstop je prost, predavanje bo v slovenskem jeziku.

Vir: http://www.ljubljana.si

Objavljeno v Dogodki
ponedeljek, 11 november 2013 14:43

Mediacijski center Ljubljana

V prostorih Kresije na Adamič Lundrovem nabrežju 2 je svoja vrata odprl Mediacijski center Ljubljana, ki ga vodi Društvo mediatorjev Slovenije.

V Mediacijski center Ljubljana so vabljeni vsi meščani, ki so se zapletli kakršenkoli spor, lahko je to spor z drugo fizično osebo ali pravnimi osebami kot uporabniki storitev javnih služb in izvajalci javnih služb v Mestni občini Ljubljana in bi ga želeli rešiti s pomočjo mediacije.
Vabljene so tudi pravne osebe, civilna družba, zaposleni v Mestni občini Ljubljana in država, v kolikor so v sporu z Mestno občino Ljubljana ali organizacijami, ki jih je ustanovila Mestna občina Ljubljana ter želijo spor rešiti s pomočjo mediatorja.

Mediacijski center Ljubljana:
Adamič-Lundrovo nabrežje 2
1000 Ljubljana
Uradne ure:
- ponedeljek, torek, četrtek in petek od 9.-13. ure,
- sreda od 14. - 18. ure.
- telefon: 01/306 10 74
e-pošta: Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Potrebujete Javascript za pogled.
spletna stran: www.mediacije.si

Mediacija omogoča vsem, ki se zanjo odločijo, da se spor lahko reši hitro, z nizkimi stroški in na način, da je rešitev sprejemljiva za obe strani.

Z mediacijo je mogoče razreševati različna konfliktna vprašanja, ki so pravno ločena, a jih stranke dojemajo kot vsebinsko povezana (na primer več mejnih in posestnih sporov ter sporov zaradi priposestvovanja; spori v večstanovanjskih stavbah, spori med solastniki ipd.). Ker je postopek neformalen in ni omejen s procesnimi pravili, lahko stranke s pomočjo mediatorja same narekujejo tempo in smer postopka s sklenitvijo obojestransko sprejemljive rešitve. Dogovorjena rešitev postane veljavna takoj.

Mediacija je usmerjena v prihodnost, saj se ob dejstvu, da je bila rešitev v mediaciji dosežena s sporazumom obeh udeleženih strank, obe stranki počutita kot zmagovalki, nobena nima občutka poraza, kot se to dogaja v sodnem postopku.

Fizične osebe v medsebojni mediaciji so upravičene do 30 ur brezplačnih mediacij letno s tem, da stranke ne plačajo nagrade enega mediatorja za mediacijska srečanja v trajanju do dveh ur. Nagrada mediatorjem je tudi bistveno nižja od tarife, ki velja za mediiranje pri Društvu mediatorjev Slovenije. Omenjeno društvo bo zaračunavalo nagrado mediatorja v višini 17 EUR (brez DDV) za vsake začete pol ure mediacijskega srečanja in 100 EUR (brez DDV) za uspešno končano mediacijo ter potne stroške mediatorja v višini najcenejšega javnega prevoza.

Vodja Mediacijskega centra Ljubljana je mediatorka Irena Kosovel, ki daje strankam vse potrebne informacije za začetek mediacijskega postopka in jim zagotavlja, da so njihove izjave in podatki varovani kot zaupni. V kolikor bosta stranki spora dali soglasje za mediacijo, kar je pogoj, da se mediacija sploh opravi, bo društvo poskrbelo, da bo postopek tekel po strokovnih pravilih mediacije in tako dolgo dokler bosta to stranki želeli oz. dokler ne bosta sklenila dogovora, kar je končni cilj mediacije.

Društvo mediatorjev Slovenije si želi, da bi Mediacijski center Ljubljana zaživel in dobil tisto veljavo, ki jo ima mediacija kot civilizacijski dosežek pri reševanju vseh vrst sporov. Zato bodo še pred zaključkom letošnjega leta organizirali dan odptih vrat, na katerem bodo vsem zainteresiranim pokazali način njihovega dela in poskušali odgovoriti na zastavljena vprašanja.

Vir: http://www.ljubljana.si

Objavljeno v Novice
ponedeljek, 11 november 2013 14:40

Najnovejši izumi slovenskih inovatorjev

V okviru razstave Kolo, 5200 let vas v četrtek, 14. novembra 2013, ob 18. uri vabimo v Mestni muzej Ljubljana na brezplačno predavanje Ane Hafner »Najnovejši izumi slovenskih inovatorjev«.

Iznajdbo kolesa uvrščamo med najpomembnejše izume človeštva. Ana Hafner pa se bo tokrat osredotočila na vprašanje, kako je izumom in izumiteljem naklonjen sodobni čas. Predavanju bo sledila še predstavitev nekaterih konkretnih izumov in pogovor z njihovimi avtorji, med njimi bodo Erika Drobnič, Ivan Gregorič, Jernej Prelac in Alojz Tomazin.

Po predavanju se lahko udeležite še vodenega ogleda razstave Kolo, 5200 let (vstopnina na razstavo: 7 €/ znižana 5 €).

Vsebina predavanja

Inovativni posamezniki, kot so Leonardo da Vinci, James Watt in Nikola Tesla, so v preteklosti spreminjali svet. Na prelomu iz 19. v 20. stoletje, ko je bilo število prelomnih izumov verjetno največje v vsej zgodovini človeštva, so veliko večino teh izumili prav samostojni izumitelji (torej izumitelji, ki izumljajo izven organizacij). Kasneje se je inoviranje vse bolj selilo v raziskovalne in razvojne oddelke velikih družb in inštitutov. Dve leti po Edisonovi smrti (leta 1933) se je v ZDA prvič zgodilo, da je število patentov družb preseglo število patentov samostojnih izumiteljev, po letu 1955 pa se je začela absolutna prevlada korporativnih patentov. Samostojni izumitelji in njihovi izumi so s tem postali potisnjeni na obrobje, tudi samo besedo »izumitelj« vse bolj nadomeščata »znanstvenik« in »raziskovalec«. V Sloveniji za nameček v zadnjem času polagamo vse upe v razvoj t. i. visokotehnoloških inovacij (za katere je seveda manj verjetno, da bi lahko nastale v garažni delavnici kakšnega samostojnega izumitelja), kljub temu, da je nedavna obsežna raziskava ekipe prof. dr. Boruta Likarja čisto jasno pokazala, da bi kratkoročno z vidika nacionalnega BDP lahko dosegli več s spodbujanjem inoviranja v nizko in srednje nizko tehnoloških panogah. Poleg tega obstaja nekaj najsodobnejših raziskav, ki ugotavljajo, da je še vedno verjetneje, da se bo prebojen ali radikalen izum rodil v majhni delavnici samostojnega izumitelja kot v razvojnem oddelku velike družbe. Kot lahko vidimo že iz televizijskih oglasov, nam slednje vsak drugi izdelek hočejo prodati kot »inovacijo«, naj bo to krema za obraz, pralni prašek ali nov dizajn avtomobila. Že Schumpeter je ugotavljal, da inoviranje v velikih družbah poteka do določene mere razosebljeno in rutinizirano, kar je verjetno glavni razlog, da te družbe kljub številnim doktorjem znanosti, ki jih zaposlujejo, ne dajo od sebe veliko tega, kar bi bilo zares vredno, da se imenuje »inovacija«. Nasprotno pa pri samostojnih izumiteljih srečamo vrsto sijajnih izumov, naj gre za povsem enostavne, kot je recimo nastavek za pitje iz pločevink Bojana Goršiča, ali bolj zapletene, kot je samohodni stroj za urejanje parkov Ivana Gregoriča. Žal pa je zelo malo verjetno, da bodo te odlične rešitve kdaj dočakale končno stopnjo svojega razvoja – da bi postale izdelki, ki jih je mogoče kupiti na tržišču (po Åstebru le 6,5 %). Ključni razlog za to je, da samostojnim izumiteljem primanjkuje vseh treh osnovnih kapitalov: ekonomskega, človeškega in socialnega. Zato izumitelji – kot se je pošalil inovator in član sveta ASI Tomaž Grom – običajno kar preskočijo vmesno fazo: potem, ko naredijo prototip, se namesto na tržišču znajdejo kar v – muzeju.

O avtorici

Ana Hafner je predsednica sveta slovenskega združenja izumiteljev ASI, članica izvršnega sveta Mednarodne federacije združenj izumiteljev (IFIA) in direktorica družinskega podjetja Logika. Kot raziskovalka je zaposlena na Inštitutu za razvojne in strateške analize (IRSA) in zaključuje doktorski študij sociologije na temo samostojnih izumiteljev.

Vir: http://www.ljubljana.si

Objavljeno v Dogodki
ponedeljek, 11 november 2013 09:59

Veriga življenja do hiše hospica

V verigi luči bo sodelovalo 900 otrok in njihovih staršev.

Ljubljana – Slovensko društvo hospic bo v okviru vseslovenskega projekta Srca za hiše hospica danes med 17.30 in 18. uro organiziralo verigo življenja. Sklenilo jo bo več kot 900 otrok in njihovih staršev, ki bodo simbolično nosili lampiončke, med Hišo hospica in Waldorfsko šolo Ljubljana.

Zaradi lučk bo veriga lepo vidna tudi iz zraka. Pozivajo vse, ki želijo, da se priključijo verigi. Do 18. ure bodo v hiši hospica na Hradeckega 20 v Ljubljani zbrali tudi vsa srca, ki so jih izdelovali v vrtcih, osnovnih šolah, različnih socialnih ustanovah in zbirali v Mercatorjevih hipermarketih po državi. Takrat bodo ob otroški pesmi prostovoljci hospica z obiskovalci delili svoja doživetja, so sporočili s Slovenskega društva hospic.

Društvo želi s tem dogodkom opozoriti na to, da je »odnos, ki ga imamo do minljivosti, pokazatelj našega odnosa do življenja. Odnos do minljivosti pa je tudi vprašanje, ki zadeva vse generacije.« Želijo pa opozoriti tudi na še vedno nerešeno vprašanje hiše hospica, v kateri sta oskrba in nega od prvega oktobra brezplačni. Ministrstvi za delo, družino in socialne zadeve ter za zdravje pa pozivajo k dialogu.

Vir: http://www.delo.si

Objavljeno v Novice