Prispevki filtrirani po datumu: sreda, 29 januar 2014
sreda, 29 januar 2014 14:47

Predavanje o umetnosti staranja

Umetnost staranja

V ponedeljek dne 3.2.2014 ob 10.30, 

vas DCA ( dnevni center aktivnosti) Tržaška v Ljubljani vabijo na predavanje o umetnosti staranja in diskusijo o omenjeni temi.

Predaval vam bo prof. dr. Hubert Požarnik, psiholog in psihoterapevt.

Vljudno vabljeni!

Vir: http://www.dca-ljubljana.org/

Objavljeno v Dogodki

Že nekaj desetletij  plesni priročniki hvalijo koristi plesa, vendar le, če se z njim ukvarjamo pogosto. 

Z raziskavami in analizami so ugotovili, da pozitivno deluje tudi na  dodatne elemente zdravja: zmanjševanje stresa in povečanje ravni serotonina s svojim občutkom ugodja.

Zadnje raziskave pa so zaznale še nekatere dodatne prednosti

Redna plesna aktivnost nam stimulira možgansko dejavnost v mnogo večji intenzivnosti kot ostali športi.  Študija kaže na to, da možganska dejavnost pri plesu zaustavi napredek  Alzheimerjeve bolezni in druge demence, podobno kot  lahko vodi telesna vadba do telesne kondicije.

Merilo, hkrati pa metoda za  spremljanje stopnje demence in Alzheimerjeve bolezni, je bila duševna ostrina starejših oseb nad 70 let.

Presenečenje rezultata raziskovalne naloge o plesu je bila ta, da skoraj nobena od fizičnih aktivnosti, s katero se ukvarjajo starejši, ne nudi zaščite pred demenco. Zagotavlja kardiovaskularne koristi, vendar pa je bil poudarek te raziskave povečanje umske sposobnosti. Izstopala je pomembna izjema: edina telesna dejavnost za zaščito proti demenci  je bila redna plesna aktivnost.

Ples tudi povečuje spominsko sposobnost  vida v vseh starostnih obdobjih.

Rezultati raziskave:

* Branje -35% zmanjšano tveganje za demenco

* Kolesarjenje in plavanje – 0%

* Reševanje križank vsaj štiri dni v tednu – 47%

* Igranje golfa – 0%

* Ples pogosto -76%.

Takoj se pojavi dvoje vprašanj:

• Zakaj ima ples večjo vlogo in so rezultati boljši kot pri drugih dejavnostih za izboljšanje duševnega zdravja in zmogljivosti?

• Ali to pomeni vse vrste plesa, ali je ena vrsta plesa boljša od drugega?

Vsega raziskovalna naloga  ni podala. Ni odgovora na vprašanje različnih vrst plesa, kajti zato bi bila potrebna posebna naloga.

Dodane vrednosti plesa v primerjavi s telovadbo

Bistvo dodane vrednosti in inteligence pri plesu  so sprejemanje odločitev, ki se zahtevajo v delčku sekunde  v nasprotju s ponavljajočimi vajami.

Eden od načinov, da to dosežemo,  je, da se naučijo starejši  nekaj novega. Ne le plesati, ampak poskusiti nekaj novega. Ni potrebno skrbeti zato, da teh novosti, ki se jih bodo naučili,  ne bodo starejši nikoli potrebovali.

Naj bo to izziv za  um. Spodbujal bo željo možganov, da si ustvarjajo potrebo po novih poteh – povezavah.

Težki in zahtevni elementi plesa, povezave več zaporedij in ne fizično težki, imajo večji učinek, čeprav so včasih med postopkom učenja moteči, težko dojemljivi, kajti  ustvarili bodo večjo potrebo po novih živčnih poteh – sinapsah.

Ples združuje hkrati več funkcij možganov naenkrat; gibalno, racionalno, glasbeno. Ne gre pa tudi brez čustvenih  procesov. Za učenje plesa ni nikoli prepozno, nekateri potrebujejo več ponovitev, drugi manj. Učljivost starejših in sposobnost dojemanja novih znanj pri plesu  ne odstopa od učenja drugih novih znanj s področja jezikov, astronomije, umetnosti,….

Tokratni članek predstavlja predvsem dodano vrednost  plesa z enega področja; da je to lahko pripomoček za odpravo demence, ne gre pa zanemariti dejstva, da napredka pri plesu ni brez primerne telesne pripravljenosti.

Pripravil:

JAKA SADAR

Dodatni vir podatkov:

21-letna študijo o starejših občanih,  je vodil Albert Einstein College of Medicine v New Yorku, ki se financira z Nacionalnega inštituta za staranje, podatki pa so objavljeni v New England Journal of Medicine.

Vir: http://dcaljubljana.wordpress.com/

Objavljeno v Novice
sreda, 29 januar 2014 13:46

Kidanje snega starejšim občanom

Civilno družbena iniciativa (CDI), ki deluje v okviru Študentske organizacije Univerze v Ljubljani, letos ponovno organizira akcijo odstranjevanja snega pod sloganom »Pomagam + migam = kidam«.

Akcija kidanja snega je dobro uspela že lani, namenjena pa je starejšim občanom Ljubljane, ki sami težko opravijo z obilico snega pred svojimi vrati.

čiščenje snegaLetos se je Študentska civilno družbena iniciativa odločila za sodelovanje z Zavodom za oskrbo na domu Ljubljana, ki ima širok pregled nad potrebami starejših občanov, ki potrebujejo pomoč na domu. Sodelovanje z Zavodom bo tako razširilo in obogatilo projekt ter še bolj okrepilo medgeneracijsko sodelovanje, kar je vsem v velikem interesu.

Akcija bo potekala v sredo, 29. 01. ali četrtek, 30. 01., odvisno od vremenskih razmer. Tisti, ki bodo potrebovali pomoč pri čiščenju dvorišč in pločnikov, naj to sporočijo koordinatorki Tadeji Jurinec na telefonsko številko 041 886 005. V akciji bo sodelovalo okoli 20 študentov prostovoljcev, ki bodo na razpolago od 08.00 do 16.00 ure.

Ajda Marič, vodja CDI: »Za akcijo smo se odločili, ker verjamemo v medgeneracijsko sodelovanje. Če lahko na tak način komu pomagamo ter na nek način polepšamo dan smo naredili veliko. Dobra dela lahko prinesejo lastno zadovoljstvo in razveselijo slehernega prebivalca na naši zemlji. Mladi sporočamo, da nam ni mar za ostale, a le komu je mar za mlade?«

Ekipa študentov prostovoljcev bo na voljo od 08.00 do 16.00. Prebivalci prestolnice, ki bodo potrebovali pomoč pri odstranjevanju snega, naj to sporočijo koordinatorki akcije Tadeji Jurinec na telefonsko številko 041 886 005. Klice bomo sprejemali do 12.00 ure.

Vir: http://www.sou-lj.si/

Objavljeno v Novice
sreda, 29 januar 2014 10:04

Tito in Houston we have a problem

Film Žige Virca 'Houston, we have a problem' že dobiva pozitivne odzive javnosti, tudi strokovne, saj je eden izmed filmov, ki so jih izbrali za evropsko koprodukcijo.

Po poročilu avdiovizualnega centra HAVC, je film dobil podporo Eurimagesa za leto 2013. Napoved filma je bila prvič objavljena v začetku leta 2012. Po YouTube-u smo si lahko ogledali video posnetke o domnevnem jugoslovanskem vesoljskem programu, ki ga je predsednik Tito leta 1961  prodal Američanom. Ti pa so nato uporabili dokumente za projekt pristanka na Mesecu.

Pisec in koproducent filma Boštjan Virc (Studio Virc) sedaj tesno sodeluje z hrvaškim koproducentom Siniša Juričićem iz Nucleus filma. Film je bil podprt s strani hrvaškega avdiovizualnega centra.Režiser Žiga Virc (Novo mesto, 1987)  je študiral režijo na Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo v Ljubljani. Najbolj opazen je bil po izrednem uspehu, ki ga je dosegel s svojim kratkim filmom »Trst je naš«, ki je bil leta 2010 uvrščen med pet finalistov v kategoriji za najboljši tujejezični film na 37. podelitvi študentskih nagrad Ameriške filmske akademije.


Film "Houston, we have a problem" so opazili na začetku leta 2012, ko so na YouTube objavili napoved filma. Ta je prikazoval video posnetke Tita in njegovega domnevnega vesoljskega programa, ki ga je leta 1961 prodal Američanom. Ogledali si bomo lahko, kaj vse so Američani pridobili z znanjem in tehnologijo, ter kako so nato to uresničili na svojem projektu pristanka na Mesecu.

Vir: http://lifestyle.enaa.com

Objavljeno v Novice
sreda, 29 januar 2014 09:56

Ste pridobili oderuški kredit?

V Zvezi potrošnikov Slovenije (ZPS) so zelo zadovoljni, da je država naredila korak k pregonu ponudnikov, ki so sklepali kreditne pogodbe z oderuškimi obrestmi in brez ustreznega dovoljenja za potrošniško kreditiranje.

Prve pritožbe potrošnikov v zvezi s tem so na ZPS prejeli pred tremi leti. Podane so bile prijave na Tržni inšpektorat, lani pa je ZPS ob svetovnem dnevu pravic potrošnikov izrecno opozorila na naraščajočo problematiko potrošniškega kreditiranja in ponudila vsem potrošnikom brezplačen pregled kreditnih pogodb, sklenjenih z nebančnimi ponudniki. Prejela je več kot 50 primerov, v 6 primerih pa so bile vložene tožbe, pri čemer je ZPS za svoje člane zagotovila tudi kritje stroškov zastopanja v sodnih postopkih. Oblikovanje sodne prakse bo namreč v pomoč vsem potrošnikom, ki so oškodovani zaradi oderuških kreditov nebančnega sektorja, saj podjetja, ki so v policijski preiskavi, niso edini ponudniki, ki poslujejo nezakonito.

Sporne kreditne pogodbe vsebujejo oderuško obrestno mero, ki v večini primerov večkratno presega z zakonom dovoljeno najvišjo efektivno obrestno mero, poleg tega so v pogodbi po navadi določena še visoka pogodbena kazen, ki za denarne obveznosti sploh ni dovoljena, in še dodatni stroški. Nobeno od podjetij, ki so sedaj v postopku, nima posebnega dovoljenja za opravljanje potrošniškega kreditiranja ali pa jim je bilo s strani Tržnega inšpektorata odvzeto, zato so kreditne pogodbe po samem zakonu nične in je potrošnik dolžan vrniti le znesek, ki ga je dejansko prejel.

Vendar pa so, po navedbah ZPS, vsi kreditojemalci morali podpisati posebno Izjavo o upravno izplačilni prepovedi, na podlagi katere ZPIZ ali delodajalec odteguje obroke za plačilo kredita, vse dokler upnik (oderuško podjetje) ne sporoči, da je kredit poplačan. ''Sodna praksa, razen redkih izjem, to izjavo na podlagi posebnega zakonskega določila izenačuje s sodnim sklepom o izvršbi, torej naj bi bilo prenehanje odtegovanja možno doseči le s pravnomočno sodbo. To pa žal za potrošnike pomeni dolgotrajen in drag sodni postopek,'' je razkrila Živa Drol Novak, odvetnica ZPS.

ZPS opozarja, da je v kreditiranje načrtno vpletena veriga povezanih podjetij, tako da ima dajalec kredita sedež v tujini in je zato v pogodbi določena pristojnost češkega sodišča, obroke pa mora ZPIZ ali delodajalec nakazovati na račun drugega podjetja v Sloveniji. S tem želijo vpletena podjetja otežiti uveljavljanje pravic potrošnikov in se izogniti nadzoru zakonitosti poslovanja teh podjetij.

ZPS kreditojemalcem, ki so sklenili kreditne pogodbe s podjetji, ki so v postopku in še plačujejo kredit, svetuje, da:

  • svojemu delodajalcu ali Zavodu za pokojninsko in invalidsko zavarovanje (ZPIZ) pošljejo kreditno pogodbo, iz katere je razvidno, kolikšen znesek kredita so prejeli.
  • nato naj pozovejo delodajalca oz. ZPIZ, naj preneha z odtegovanjem obrokov, ko je ta znesek dosežen, saj so kreditne pogodbe, ki so sklenjene brez dovoljenja za opravljanje potrošniškega kreditiranja, nične na podlagi 27. člena Zakona o potrošniškem kreditu.

Na ZPS hkrati pozivajo delodajalce in ZPIZ, da  začasno prenehajo odtegovati obroke od plače oz. pokojnin. Če bo upnik zahteval nadaljevanje odtegovanja obrokov, naj od upnika zahtevajo predložitev dovoljenja  za opravljanje potrošniškega kreditiranja, saj ga mora imeti vsako podjetje, ki uveljavlja terjatev na podlagi kreditne pogodbe. Zakon o potrošniških kreditih namreč od 7.8.2010 zahteva tudi od prevzemnika odstopljene terjatve iz kreditne pogodbe, da izpolnjuje  pogoje za dajalca kredita (20. člen). 

Potrošnikom, ki so sklenili kreditne pogodbe z drugimi podjetji, ki niso banke ali hranilnice, pa svetujejo, da preverijo, ali so podjetja imela v času sklenitve veljavno dovoljenje. Ta podatek jim lahko posreduje Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo. Pogodbe, ki jih sklene dajalec brez dovoljenja za potrošniško kreditiranje, so namreč nične, na ničnost pogodbe pa se lahko sklicuje vsaka zainteresirana oseba, ne le dolžnik.

Sporočilo za javnost (ZPS)

Vir: http://druzina.enaa.com

Objavljeno v Novice