Prispevki filtrirani po datumu: torek, 28 januar 2014

64-letna Janette Murray-Wakelin in 68-letni Alan Murray sta dva prav posebna upokojenca, ki sta poskrbela za neverjeten rekord: lani sta vsak dan pretekla en maraton.

Svoj podvig, ki je še toliko bolj občudovanja vreden zaradi dejstva, da se prehranjujeta zgolj s surovo hrano, sta začela 1. januarja 2013, potem pa v letu vsak dan pretekla 42 kilometrov in 195 metrov, kolikor je dolg klasičen maraton. In tudi 1. januar 2014 sta začela z maratonom.

Svoje leto teka po Avstraliji sta po 15.782 pretečenih kilometrih sklenila 31. decembra v Melbournu, kjer se jima je pridružilo okoli 200 družinskih članov in prijateljev.

“To je zelo čustven dogodek in presrečna sva, da jih vidiva,” sta bila ob snidenju z družino vesela zakonca, ki sta se sicer rodila na Novi Zelandiji. “Ganjena sva bila ob tako lepem sprejemu.”

Kot sta zapisala na strani, sta vsak dan pojedla na ducate banan, da sta imela veliko energije. S tekom sta zbirala tudi sredstva za več dobrodelnih organizacij.

Tudi 1. januar ni minil brez maratona

A zakonca tudi slavje ob koncu leto dni dolgega podviga ni ustavilo: 1. januarja sta znova obula tekaške copate in odtekla maraton. “Bolj sva zdrava, v boljši telesni pripravljenosti in imava več energije, kot sva jo imela v mlajših letih,” sta napisala na svoji spletni strani RunningRawAroundAustralia.com.

To ni bil prvi tovrsten podvig za Janette in Alana, saj sta že vse svoje življenje zelo dejavna. Leta 2000 sta Janettin 50. rojstni dan praznovala tako, da sta pretekla dolžino Nove Zelandije, 2182 kilometrov, in sicer tako, da sta v 50 dneh pretekla 50 maratonov.

Dve leti pozneje sta se spoprijela z veliko življenjsko preizkušnjo: Janette je zbolela za rakom na dojki, zdravniki pa so jih napovedovali šest mesecev do enega leta. Janette ni vrgla puške v koruzo, s pomočjo Alana in družine se je odločila za alternativno zdravljenje in ozdravela. Pozneje sta v Kanadi ustanovila Center za optimalno zdravje, v katerem se osredotočata na spodbujanje ljudi k zdravemu življenjskemu slogu z zdravo prehrano in s celostno vadbo za telo, možgane in dušo.

Vir: http://www.rtvslo.si/, Ksenja Tratnik

Objavljeno v Šport in rekreacija
torek, 28 januar 2014 09:18

Kaj je partnersko kmetovanje

Partnersko kmetovanje

partnersko-kmetijstvo b

Če še niste slišali za partnersko kmetijstvo, je to najbrž zato, ker je tak način povezovanja med kmeti in potrošniki relativna novost na slovenskem. V svetu so se razširili različni modeli, vsi ti sistemi (CSA – Community Supported Agriculture) pa imajo skupni imenovalec: spodbujajo lokalnost, trajnostno in etično potrošništvo s posebnim poudarkom na solidarnosti manjših kmetov, ki kmetujejo brez sintetičnih gnojil in škropiv. Po navadi gre za enega kmeta ali skupino kmetov, ki prodajajo svoj pridelek 20 do 30 odjemalcem. Kmet se pred setveno sezono pogovori s potrošniki o njihovih željah, se dogovorijo za jasna pravila, nato kmet zaseje površino ter oskrbuje pridelke po tehnologiji in predpisih ekološke pridelave. Pridelki, ki so zrastli na dogovorjeni površini, se tedensko razdelijo med odjemalce in jim je tako ponujena možnost dostopa do visokokvalitetnih živil, kmetu pa je omogočeno dostojno življenje.


Ko se odločite za sodelovanje, 
se vsak teden na razdeljevalnem mestu (dvorišče Kmetijsko-gozdarskega zavoda Maribor pod Kalvarijo) dobite s kmetom in ostalimi odjemalci ter prevzamete košarico. Trenutno je čas razdeljevanja vsak četrtek med 16:00 in 17:00. Tam tudi dobite vse informacije in odgovore na vprašanja o morebitni vključitvi v projekt.

Med seboj lahko pridelke in izdelke tudi menjate, se pogovorite in preživite kakšne pol ure ali uro med podobno mislečimi. Sodelovanje za vas pomeni neko zavezo ter tudi vse prednosti, ki so navedene spodaj. Izbirate lahko med tedensko ali 14-dnevno dobavo. Idealno je, da vas kmet zalaga vsak teden skozi celo leto.

Projekt na Štajerskem in v Prekmurju poteka že tretje leto. Od začetka do sedaj je število vključenihkmetij narastlo iz 7 na 13, število potrošnikov pa iz 30 na 130V letu 2013 so ekološke kmetije napolnile še med 30 in 50 dodatnih košaric. 

Še vedno pa ste lepo vabljeni, da postanete prav vi njihovi uporabniki. 

Partnersko kmetijstvo – odnos, ki povezuje!

  • Kot potencialni »posvojitelji« kmeta si lahko obetate naslednje koristi: Tedensko boste preskrbljeni z resnično svežo zelenjavo, sadjem, mlečnimi pridelki, medom in mesom; odvisno od tega kaj želite in od katerega kmeta želite pridelke jemati.
  • Natančno boste seznanjeni o tem, kdo vam prideluje hrano in na kakšen način. Vedeli boste od kod prihaja vaša hrana na krožnik. S prstom boste znali pokazati, kje je zrastel ta in ta paradižnik, kje korenčki, katera žival vas je nahranila,…
  • Imeli boste vpliv na sam potek pridelovanja. S pridelovalcem se lahko vedno pogovorite česa si želite in česa ne marate. Večinoma vam bodo ustregli… Hipermarketi nimajo takega posluha, saj svojih pridelovalcev sploh ne poznajo.
  • Večkrat se zgodi, in to je po navadi v sezonskem času, da za plačano ceno dobite več kot je ocenjena tržna vrednost blaga. Zaradi radodarnosti narave in obilja kmet pridela več kot je načrtoval in te viške radodarno razdeli med vami. Tako smo spet vsi zadovoljni; kmet, ker mu dobro gre in potrošnik, ker dobi več za enako ceno

Vir: http://www.partnerskokmetovanje.si

Objavljeno v Vrtnarjenje

Razdeljevanje ekoloških sadno-zelenjavnih in žitno-oljnih košaric v okviru projekta Partnersko kmetovanje poteka vsak četrtek med 16. in 17.00 uro na parkirišču KGZS (Vinarska 14) v Mariboru.

Dobrodošli tudi tisti, ki želite namesto redne košarice le posamezni ekološki pridelek ali izdelek.

In tudi tisti, ki bi želeli izvedeti več in videti, kako partnersko kmetovanj v praksi poteka.

Zainteresirani za vključitev v partnersko kmetovanje ste vabljeni, da pokličete Društvo ECHo in se dogovorite za sodelovanje.

PARTNERSKO KMETIJSTVO 

Če še niste slišali za partnersko kmetijstvo, je to najbrž zato, ker je tak način povezovanja med kmeti in potrošniki novost v Sloveniji. V svetu so se razširili različni modeli, vsi ti sistemi (CSA - Community Supported Agriculture) pa imajo skupni imenovalec: spodbujajo lokalnost, trajnostno in etično potrošništvo s posebnim poudarkom na solidarnosti manjših kmetov, ki kmetujejo brez sintetičnih gnojil in škropiv. Po navadi gre za enega kmeta ali skupino kmetov, ki prodajajo svoj pridelek 20 do 30 odjemalcem. Kmet se pred setveno sezono pogovori s potrošniki o njihovih željah, dogovorijo se za jasna pravila, nato kmet zaseje površino ter oskrbuje pridelke po tehnologiji in predpisih ekološke pridelave. Pridelki, ki so zrasli na dogovorjeni površini, se tedensko razdelijo med odjemalce in jim je tako ponujena možnost dostopa do visoko kakovostnih živil, kmetu pa je omogočeno dostojno življenje.

Ko se odločite za sodelovanje, se vsak teden na dogovorjeni dan, uro in lokacijo dobite s kmetom in ostalimi odjemalci in prevzamete košarico. Med seboj lahko pridelke in izdelke tudi menjate, se pogovorite in preživite kakšne pol ure ali uro med podobno mislečimi. Sodelovanje za vas pomeni neko zavezo ter tudi vse prednosti, ki so navedene spodaj. Košarice lahko plačujete tedensko, mesečno ali letno. Idealno je, da vas kmet zalaga vsak teden skozi celo leto.

Ker pa je projekt na Štajerskem in v Prekmurju v začetni fazi, v letu 2011 načrtujemo med 20 in 30 košaricami, torej med 20 in 30 tednov. Cena košarice je stvar pogajanja med vami (skupino odjemalcev) in kmetom.

Partnersko kmetijstvo ndash; odnos, ki povezuje!
Kot potencialni posvojitelji kmeta si lahko obetate naslednje koristi:

      • Tedensko boste preskrbljeni z resnično svežo zelenjavo, sadjem, mlečnimi pridelki, medom in mesom iz ekološke pridelave; odvisno od tega, kaj želite in od katerega kmeta želite pridelke jemati.
      • Natančno boste seznanjeni o tem, kdo vam prideluje hrano in na kakšen način. Vedeli boste, od kod prihaja vaša hrana na krožnik. S prstom boste znali pokazati, kje je zrasel ta in ta paradižnik, kje korenčki, katera žival vas je nahranila ...
      • Imeli boste vpliv na sam potek pridelovanja. S pridelovalcem se lahko vedno pogovorite, česa si želite in česa ne marate. Večinoma vam bodo ustregli hellip; Hipermarketi nimajo takega posluha, saj svojih pridelovalcev sploh ne poznajo.
      • Večkrat se zgodi, in to je po navadi v sezonskem času, da za plačano ceno dobite več kot je ocenjena tržna vrednost blaga. Zaradi radodarnosti narave in obilja kmet pridela več kot je načrtoval in te viške radodarno razdeli med vami. Tako smo spet vsi zadovoljni; kmet, ker mu dobro gre in potrošnik, ker dobi več za enako ceno.

       

          Organizator: Društvo ECHo, ekologija, kulturna raznolikost, zdravje

             

                    Objavljeno v Vrtnarjenje

                    Zmerno uživanje maščob je del uravnotežene prehrane, saj poleg tega, da so vir energije, vsebujejo tudi nujno potrebne (esencilane) maščobne kisline in v maščobah topne vitamine (A, D, E, K), imajo ugoden vpliv na zdravje, še zlasti na srčno-žilni sistem. Priporoča se prednostno uživajo kvalitetnih virov maščob, kot so npr. repično, sojino sončnično in oljčno olje, ki imajo za zdravje ugodno razmerje maščobnih kislin. Dober vir esencialnih nenasičenih ω-3 in ω-6 maščobnih kislin so tudi mastne morske ribe.

                    nijz logo

                    Po drugi strani uživanje škodljivih nasičenih maščobnih kislin dviguje nivo, tako celokupnega kot tudi slabega, holesterola, zvišuje tveganje za razvoj bolezni srca in ožilja, kapi ter nekaterih rakavih obolenj. Uživanje živil, ki vsebujejo delno hidrogenizirane rastlinske maščobe in s tem transmaščobne kisline, pa predstavlja celo 10-krat večje  tveganje za razvoj srčno- žilnih bolezni, zato se na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ) zavzemajo za njihovo zmanjšanje v prehrani.

                    Zaradi potreb po stabilnejših maščobah so se kot stranski produkt tehnološke predelave (delno hidrogeniziranje) olj v trdne maščobe v naši prehrani pojavile tudi neželene transmaščobne kisline. Po oceni Svetovne zdravstvene organizacije (SZO) te predstavljajo resen dejavnik tveganja, ki pomembno prispeva k razvoju srčno-žilnih bolezni, zato se SZO zavzema za njihov čim manjši vnos s hrano. Vse več kliničnih raziskav v zadnjem času kaže, da je njihov aterogeni  vpliv (op. odlaganje maščob na stenah žil) celo 10-krat večji kot vpliv nasičenih maščobnih kislin.

                    Zaradi vse večje razširjenosti kroničnih nenalezljivih bolezni, med katerimi so bolezni srca in ožilja najpogostejše, je SZO pred kratkim sprejela Globalno strategijo o spremljanju, preprečevanju in nadzoru kroničnih nenalezljivih bolezni, ki veliko pozornost posveča tudi spremljanju nacionalnih ukrepov, s katerimi bodo države zmanjševale delno hidrogenirane rastlinske maščobe v prehrambenih izdelkih oziroma jih nadomestile z bolj ugodnimi večkrat nenasičenimi maščobnimi kislinami.

                    Nekatere države Evropske unije (EU) so na tem področju že sprejele učinkovito zakonodajo, ki omejuje vsebnost transmaščobnih kislin v živilih, medtem ko ima Slovenija na tem področju sprejeta le priporočila o še sprejemljivem vnosu le-teh. Na  Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ)  menimo, da bi z omejitvijo transmaščobnih kislin v vseh prehrambnih izdelkih zmanjšali njihov vnos pri vseh skupinah prebivalstva, kar je zapisno tudi v ciljih predloga nove prehranske politike.

                    Ker so transmaščobne kisline kot neželena sestavina pojavijo v delno hidogeniziranih maščobah in pri cvrtju jih  pogosto najdemo npr. v pecivu, tortah, ocvrtih jedeh, rastlinski masti, trdni margarini, zato svetujemo njihovo redko uživanje in v manjših količinah.

                    Kolikšne so naše potrebe po maščobah?
                    Uravnotežena prehrana temelji tudi na rednem uživanju kakovostnih maščob. Prisotnost določenega deleža maščob v naši prehrani je nujna, saj so vir energije, nekaterih življenjsko nujnih (esencialnih) maščobnih kislinah ter v maščobah topnih vitaminov (A, D, E, K). Pri tem je treba upoštevati, da imajo maščobe visoko energijsko vrednost, zato lahko s prekomernim uživanjem maščob tvegamo, da bomo pridobili na telesni teži. Hkrati pretirano uživanje  nasičenih maščobnih kislin in holesterola ter transmaščobnih kislin škodljivo vpliva na zdravje, še zlasti na razvoj srčno-žilnih bolezni. Zmerno telesno aktivni odrasli naj bi zaužili od 15– 30 odstotkov energijskega deleža maščob v celodnevni prehrani (SZO, 2003). Ob tem velja poudariti, da je veliko maščob, zlasti slabih, tudi skritih očem, kot so ocvrta hrana, mesni izdelki (paštete, salame …), čips ipd. Zelo pomembno  je razmerje med posameznimi maščobnimi kislinami. Zato svetujemo, da nasičene maščobe in izdelke, ki jih vsebujejo v večjem deležu, v večji meri nadomestite s kvalitetnimi olji, kot so npr. repično, sončnično, oljčno in sojino olje, ki imajo ugodnejše razmerje nenasičenih maščobnih kislin. V prehrani pa so prisotne tudi transmaščobne kisline, ki jih telo ne potrebuje. Naravno prisotne po sedanjem vedenju nimajo negativnega vpliva na zdravje, medtem ko transmaščobne kisline industrijskega izvora povečujejo tveganje za nastanek srčno-žilnih obolenj in zvišujejo potrebo po esencialnih maščobnih kislinah, zato jih priporočila različno omejujejo.

                    Tabela1 : Pregled priporočil glede omejevanja vnosa posameznih maščob

                    Sestavina

                    NNR

                    2004

                    DACH 2004

                    SZO/FAO 2003

                    Euro diet 2000

                    EFSA

                    2010

                    USA/Canada 2002 AMDR

                    Skupna maščoba (% EV)

                    30 (25 - 35)

                    30

                    15 - 30

                    < 30

                    20-30

                    20 - 35

                    Nasičene maščobne kisline (% EV)

                    ≤ 10

                    10

                    < 10

                    < 10

                    čim manj

                    čim manj

                    Večkrat nenasičene maščobne kisline 8% EV)

                    5 (-10)

                    7 - 10

                    6 - 10

                    -

                    -

                    -

                    n-6 maščobne kisline (% EV)

                    4 (-9)

                    2,5

                    5 - 8

                    4 - 8

                    4 (linolne maščobne kisline)

                    5 – 10 (linolne maščobne kisline)

                    n-3 maščobne kisline (% EV)

                    1

                    0,5

                    1 - 2

                    2

                    0.5 (alfa-linolenske mašč. kisline)

                    0,6 – 1,2

                    trans-maščobne kisline (% EV)

                    med nasič. maščobnimi kislinami

                    <1

                    < 1

                    < 2

                    čim manj

                    čim manj

                    Enkrat nenasičene maščobne kisline (% EV)

                    10 - 15

                    ostalo

                    ostalo

                    -

                    -

                    -

                    Opomba:

                    % EV-delež dnevnega energijskega vnosa

                    NNR - Nordic Nutrient Recommendations;

                    DACH - Deutsch, Austrian and Confederation Helvetica Association;

                    SZO/FAO - World Health Organization/Food and Agriculture Organization;

                    EFSA – European Food Safety Authority

                    AMDR - Acceptable Macronutrient Distribution

                    Ker še ni povsem jasnih zaključkov po še sprejemljivem vnosu transmaščobnih kislin, veliko priporočil svetuje njihovo uživanje po načelu »tem manj, tem bolje«. Tudi slovenska priporočila za različne populacijske skupine, ki temeljijo na Referenčnih vrednostih za vnos hranil in jih je leta 2004 prevzelo Ministrstvo za zdravje RS, omejujejo dnevni vnos transmaščobnih kislin na največ en odstotek dnevno zaužite energije. To pomeni, da zdrav človek, ki dnevno zaužije 2.000 kcal (8.400 kJ) naj ne bi zaužil več kot dva grama transmaščobnih kislin na dan.

                    Različne prakse omejitve trans-maščobnih kislin 
                    Številne države EU in izven nje so sprejele različne ukrepe, s katerimi omejujejo transmaščobne kisline v prehrani prebivalcev. Danska, Švica, Avstrija in Islandija so se npr. odločile za zakonodajno omejevanje le teh v prehrambenih izdelkih. Nizozemska in Velika Britanija sta to prepustili prostovoljni samoregulaciji proizvajalcev hrane. Kanada in ZDA sta se odločili za obvezno označevanje transmaščobnih kislin na izdelkih, ki opozarja potrošnike na njihovo prisotnost oziroma odsotnost v izdelkih. V začetku novembra 2013 je Ameriška agencija za hrano in zdravila (FDA) objavila stališče, da delno hidrogenirana olja ne moremo več na splošno tolerirati kot varna. Trenutno še ni jasno, kateri ukrepi so najbolj učinkoviti, vendar se kaže, da so samoregulatorni pristopi učinkoviti le v smeri zmanjševanja povprečnega vnosa transmaščobnih kislin v populaciji, medtem ko njihove vsebnosti še vedno lahko ostajajo visoke v posameznih skupinah izdelkov in pri določenih skupinah prebivalcev, zaradi specifičnih prehranskih vzorcev. Danska je trenutno edina država, ki je leta 2004 z zakonodajno omejitvijo transmaščobnih kislin v izdelkih uspela učinkovito zmanjšati njihov prehranski vnos na še sprejemljivo raven pri vseh skupinah prebivalcev in to brez večjih ekonomskih posledic za živilsko industrijo in ponudnike prehrane. Njihov predpis omejuje vsebnost trans maščobnih kislin na  dva odstotka v skupni maščobi, predpis pa se naša tako na  domače kot tudi uvožene izdelke.

                    Tabela 2: Povzetek različnih praks omejitve trans-maščobnih kislin po državah

                    Zakonska omejitev sprejeta oz. v pripravi

                    Samoiniciativno znižanje

                    Obvezno označevaje vsebnosti na izdelkih

                    Danska

                    Velika Britanija

                    Nizozemska

                    Švica

                    Nemčija

                    ZDA

                    Kanada

                    Islandija

                    Avstrija

                    Švedska

                    Slovenija trenutno nima zakonodaje, s katero bi omejevala vsebnost transmaščobnih kislin v živilih ali urejala področje označevanja njihove vsebnosti. Tudi nova Uredba o zagotavljanju informacij o živilih potrošniku ne predvideva njihovega obveznega označevanja na živilih. Navkljub dokazom o škodljivih vplivih transmaščobnih kislin na zdravje in danski uspešni praksi oi znižanem prehranskem vnosu se problematika transmaščobnih kislin še vedno (neuspešno) obravnava na Evropski komisiji.

                    Vpliv transmaščobnih kislin na zdravje
                    Epidemiološke in klinične raziskave so pokazale, da prekomerno uživanje maščobe, še zlasti nasičenih in transmaščobnih kislin, povečuje tveganje za razvoj nekaterih kronično nenalezljivih bolezni, kot so na primer bolezni srca in ožilja, debelost in nekatere vrste raka. Kljub temu, da transmaščobne kisline industrijskega izvora poznamo že več kot stoletje, pa šele zadnjih nekaj desetletjih poznamo njihove vplive na zdravje. Leta 1994 so prvič ugotovili, da imajo transmaščobne kisline bistveno večji vpliv na razvoj ateroskleroze kot nasičene maščobne kisline. Danes vemo, da je njihov aterogeni vpliv celo 10-krat večji kot vpliv nasičenih maščobnih kislin. V tem času so bile študije usmerjene tudi v raziskovanje njihovega vpliv na razvoj drugih obolenj. Najbolj dosledni in prepričljivi so dokazi o njihovem vplivu na razvoj bolezni srca in ožilja, vse več raziskav pa nakazuje tudi možnost njihovega vpliva na razvoj nekaterih vrst raka, nevroloških motenj, bolezni oči, sladkorne bolezni, debelosti, bolezni jeter, pa tudi vpliv na neplodnost in na razvoj dojenčkov. Transmaščobne kisline povečujejo tudi potrebo po esencialnih maščobnih kislinah, ker konkurirajo z njimi za iste encimske sisteme.

                    Najpogostejši vzroki umrljivosti pri nas in v državah EU so bolezni srca in ožilja ter rak. Umrljivost zaradi bolezni srca in ožilja je v Sloveniji še vedno višja od povprečja EU. Delež vseh smrti zaradi bolezni srca in ožilja je bil v letu 2012 pri nas 38,8 odstotkov, delež rakavih obolenj pa 30,2 odstotkov  (baza podatkov umrlih, NIJZ, 2013). Glede na znanstveno potrjeno povezavo med uživanjem transmaščobnih kislin in razvojem srčno-žilnih obolenj je nujno, da se njihov vnos s hrano čim prej zmanjša na najnižjo možno raven.

                    Kje najdemo transmaščobne kisline?
                    Transmaščobne kisline so v majhnih količinah naravno prisotne v živalski maščobi in v izdelkih, ki jo vsebujejo (npr. meso, mleko in izdelki iz njih). V začetku 20. stoletja so se zaradi nestabilnosti tekočih rastlinskih maščob s postopkom industrijske delne hidrogenizacije olj in termične obdelave maščob v naši prehrani v večjem obsegu pojavile tudi transmaščobne kisline industrijskega izvora. Šele konec 20. stoletja so se prvič pojavila tudi resna opozorila o njihovem škodljivem vplivu na zdravje. Te se kot neželena sestavina lahko pojavljajo v številnih industrijskih izdelkih, kot so npr. drobno sladko in slano pecivo, torte, izdelki iz listnatega testa, izdelki iz kvašenega testa in ocvrte sladice, cvrt krompirček in druge ocvrte jedi, rastlinske masti, trde margarine ter predpripravljena pokovka, kar se sklada tudi z ugotovitvami Zveze potrošnikov Slovenije. Ta je pri 17-ih različnih izdelkih (čips, tortica, rogljički, ploščice ...) preverila količino transmaščobnih kislin in ugotovila, da več kot 50 odstovkov izdelkov ni ustrezalo danski zakonodaji, ki omejuje njihov delež na največ dva odstotka v skupni maščobi. V raziskavi “Prehrambene navade odraslih prebivalcev Sloveniji (2009)« smo ugotovili, da Slovenci kar pogosto posegamo po teh izdelkih. Pogosto (vsaj dvakrat na teden) uživa sladko pecivo kar 30 odstotkov vprašanih, slano pecivo 12 odstotkov, medtem ko rastlinsko mast za peko uporabljajo trije odstotki vprašanih. Skoraj polovica vprašanih pa uživa ocvrte jedi vsaj enkrat na teden, medtem ko jih skoraj vsak dan uživa trije odstotki.

                    Kljub temu, da se danes postopek delnega hidrogeniranja maščob še vedno uporablja z namenom podaljševanja obstojnosti in izboljševanja teksture končnih izdelkov, obstajajo tudi že izboljšane tehnologije (npr. interesterifikacija), s katerimi se vsebnost transmaščobnih kislin v končnih izdelkih uspešno zmanjšuje ali celo nadomešča z zdravju bolj naklonjenimi nenasičenimi maščobami. 

                    Vir: 

                    Objavljeno v Zdravje