Prispevki filtrirani po datumu: ponedeljek, 16 februar 2015
"Vsak mesec plačujem najemnino za stanovanje prek spletne banke na podlagi računa in plačilnega naloga UPN, ki ga dobim od podjetja, ki je lastnik stanovanja. Na plačilnem nalogu je zapisan datum plačila in na ta dan plačilo tudi opravim prek spletne banke. Prejšnji mesec pa se je zgodilo, da je bila na dan plačila, zapisan na nalogu, nedelja. Račun je bil tako poravnan v ponedeljek. Na računu za tekoči mesec pa sem na svoje presenečenje opazila, da so mi poleg zneska najemnine zaračunali tudi zamudne obresti za plačilo iz prejšnjega meseca. Zanima me, ali je podjetje ravnalo prav, saj so ne nazadnje sami določili datum plačila na dela prost dan. Še posebej me zanima, ali mi morajo torej priznati pozitivne obresti, če plačam račun pred datumom, ki so ga zapisali na plačilni nalog?"

V 27. členu Zakona o varstvu potrošnikov je določeno, da se potrošnikova denarna obveznost, ki jo plača s posredovanjem banke ali druge organizacije za plačilni promet, šteje za plačano z dnem, ko je potrošnik dal nalog organizaciji.

V ZPS jim je na podlagi tega člena že v nekaj primerih uspelo doseči, da so bile zamudne obresti vrnjene potrošniku. Izdajatelj naloga UPN bi moral na splošno pokazati določeno mero skrbnosti in nanj zapisati izvedljiv datum plačila. Če potrošnik posreduje banki nalog za plačilo do roka ali na dan, ki ga je določil izdajatelj računa, ne more nositi posledic, če to ni delovni dan.

Seveda pa je tudi res, da lahko podjetja z računovodskim programom spremljajo prilive le na podlagi datuma prejema plačila in ne na podlagi datuma, ko je potrošnik podal nalog za plačilo v banki. Zato se v teh primerih na naslednjem računu tudi samodejno izpišejo zamudne obresti. Zato svetujejo, naj potrošnik plača le nesporni del računa, sporno postavko, torej zamudne obresti, pa naj reklamira. Potrošnik pa nima zakonske podlage za pozitivne obresti, če poravna račun pred končnim rokom plačila.

Vir:Avtorica: Tina Fonović, https://www.zps.si

Objavljeno v Nasveti
V letu 2014 so stanovanjski stroški za 37 % gospodinjstev predstavljali veliko breme.

Finančni položaj gospodinjstev po njihovem mnenju nekoliko boljši 

V letu 2014 je s svojimi dohodki težko ali zelo težko preživelo mesec 32 % gospodinjstev ali za 3 odstotne točke manj kot v letu 2013. Odstotek gospodinjstev, ki so mesec preživela lahko ali zelo lahko, pa je bil za 3 odstotne točke višji; v letu 2013 je brez težav shajalo 9 % gospodinjstev, v letu 2014 pa 12 % gospodinjstev.
Nepričakovane izdatke v višini 600 EUR bi v letu 2014 iz lastnih sredstev lahko poravnalo enak odstotek gospodinjstev kot pred enim letom: 51 %.
Enotedenske letne počitnice zunaj doma so si lahko privoščili vsi člani gospodinjstva v 65 % gospodinjstev, to je za 1 odstotno točko manj kot v letu 2013.

Plačevanje stanovanjskih stroškov je za večino gospodinjstev srednje veliko breme 

Stanovanjski stroški so po mnenju gospodinjstev v letu 2014 predstavljali veliko breme za 37 % gospodinjstev, srednje veliko breme za 52 % gospodinjstev, za 12 % gospodinjstev pa ti stroški niso bili breme. Delež gospodinjstev, ki jim stanovanjski stroški predstavljajo veliko breme, se je glede na leto 2013 zmanjšal za 1 odstotno točko. Vsaj enkrat v zadnjih dvanajstih mesecih pred izvedbo ankete je s plačilom stanovanjskih stroškov zaradi finančne stiske zamudilo 19 % gospodinjstev, kar je eno odstotno točko več kot pred enim letom. Zaradi finančne stiske je vsaj enkrat zamudilo s plačilom najemnine 24 % gospodinjstev, ki živijo v najetih stanovanjih. S plačilom hipoteke za svoje stanovanje je zaradi finančnih težav vsaj enkrat zamudilo 14 % gospodinjstev, če upoštevamo le tista gospodinjstva, ki so tako hipoteko imela.

Skoraj vsa gospodinjstva imajo telefon, pralni stroj in barvno TV

Telefon, pralni stroj in barvno TV so v letu 2014 imela skoraj vsa gospodinjstva v Sloveniji (čez 97 %). Osebni avtomobil so imeli v 82 % gospodinjstev; 6 % si ga ni moglo privoščiti, 11 % gospodinjstev pa ga ni imelo iz drugih razlogov. Stanje v zvezi s posedovanjem omenjenih dobrin se med leti bistveno ne spreminja.

Materialna prikrajšanost oseb približno enaka

V letu 2014 je bila stopnja resne materialne prikrajšanosti 6,6-odstotna in je ostala na približno isti ravni kot prejšnje leto. To pomeni, da je približno 133.000 oseb živelo v gospodinjstvih, ki si zaradi omejenih finančnih virov gospodinjstva niso mogla privoščiti vsaj štirih od naslednjih devetih elementov materialne prikrajšanosti: 1) plačila najemnine ali hipoteke, rednih stanovanjskih stroškov, odplačevanja kreditov, 2) primerno ogrevanega stanovanja, 3) poravnave nepričakovanih izdatkov, 4) mesnega ali enakovrednega vegetarijanskega obroka vsaj vsak drugi dan, 5) enotedenskih letnih počitnic za vse člane gospodinjstva, 6) osebnega avtomobila, 7) pralnega stroja, 8) barvnega televizorja, 9) telefona.

Več kot petina oseb si ne more privoščiti prostočasnih aktivnosti, ki jih je potrebno plačati

V letu 2014 si nekaj novih oblačil ni moglo privoščiti 10 % oseb, dveh parov ustrezno velikih čevljev pa si ni moglo privoščiti 1 % oseb. Vsaj enkrat na mesec se je družilo s prijatelji ali sorodniki ob pijači ali na kosilu 83 % oseb, zaradi finančnih težav si tega ni moglo privoščiti 9 % oseb, zaradi drugih razlogov pa 8 % oseb. V prostem času si aktivnosti, ki jih je potrebno plačati (npr. rekreacije, obiska kina, prireditev ipd.), ni moglo privoščiti 22 % oseb. Z manjšim zneskom denarja npr. za kavo, pijačo, kino ipd., pa ni razpolagalo, ne da bi se prej s komer koli posvetovale, 9 % oseb.

Večina otrok ima oblačila, obutev, opremo za zunanje aktivnosti, igrače in knjige

V skoraj vseh gospodinjstvih (čez 97 %) so imeli v letu 2014 za svoje otroke, stare od 1 do 16 let, dobrine, kot so obutev, oprema za zunanje aktivnosti, igrače in knjige, primerne za starost otroka. Za svoje otroke si takih dobrin zaradi finančnih razlogov ni moglo privoščiti do 2 % gospodinjstev. Zaradi finančnih težav ni moglo svojim otrokom kupiti nekaj novih oblačil 5 % gospodinjstev. Delež gospodinjstev, kjer so otroci dobili vsak dan mesni oz. enakovredni vegetarijanski obrok, je znašal 98 %, sadje in zelenjavo vsak dan pa so otroci uživali v skoraj vseh gospodinjstvih (99 %). Enotedenske letne počitnice zunaj doma so svojim otrokom lahko privoščili v 92 % gospodinjstvih, 7 % gospodinjstev jim tega ni moglo omogočiti zaradi finančnih razlogov, 1 % gospodinjstev pa zaradi drugih razlogov.

Splošno zadovoljstvo z življenjem na približno enaki ravni

Splošno zadovoljstvo z življenjem so osebe v letu 2014 v povprečju subjektivno ocenile z oceno 6,9 (na lestvici od 0 – povsem nezadovoljen do 10 – zelo zadovoljen), to je za 0,1 ocene nižje kot v letu 2013. Svoje življenje je z ocenami od 7 do 10 ocenilo 63 % oseb, z ocenami od 0 do 4 pa 9 % oseb.

Tabela 1: Kolikšno breme predstavljajo ..., Slovenija, 2014
Skupaj Veliko breme Srednje
veliko breme
Niso breme Gospodinjstvo nima 
takega bremena
% gospodinjstev
celotni stanovanjski stroški1)? 1002) 37 52 12 0
odplačila nestanovanjskih posojil? 100 11 13 2 74
odplačila nakupov na obroke? 100 5 9 3 83
1) Celotni stanovanjski stroški vključujejo odplačila hipoteke, najemnine, vode, komunale, elektrike, odvoza odpadkov in stroškov ogrevanja.
2) Seštevek se ne ujema zaradi zaokroževanja.
Vir: SURS
Tabela 2: Ali je gospodinjstvo zaradi finančne stiske zamudilo s plačilom ..., Slovenija, 2014
Skupaj Da, enkrat Da, večkrat Nikoli
% gospodinjstev1)
hipotekarnega posojila? 100 2 12 86
najemnine? 100 4 20 76
stanovanjskih stroškov (brez najemnine ali hipoteke)? 1002) 3 16 82
nestanovanjskih posojil? 1002) 2 9 88
nakupov na obroke? 100 2 7 91
1) Upoštevana so le gospodinjstva, ki imajo določeno finančno obveznost.
2) Seštevek se ne ujema zaradi zaokroževanja.
Vir: SURS
Tabela 3: Ali si osebe privoščijo ..., Slovenija, 2014
Skupaj Da Ne - finančni razlogi Ne - drugi razlogi
% oseb
nova oblačila, ki niso bila predhodno nošena? 100 88 10 2
dva para ustrezno velikih čevljev? 100 99 1 0
vsaj enkrat na mesec druženje s prijatelji ali sorodniki ob pijači ali pri kosilu/večerji? 100 83 9 8
redno udeleževanje prostočasnih aktivnosti, ki jih je treba plačati? 100 37 22 41
svobodno razpolaganje z manjšim zneskom denarja za svoje potrebe? 100 89 9 2
Vir: SURS

Vir: http://www.stat.si/

Objavljeno v Novice

Evropska Komisija mora pripraviti zakonodajo o obveznem označevanju mesa v mesnih izdelkih in pripravkih.

 
Evropski parlament z veliko večino (460 glasov ZA in 204 glasov PROTI) izglasoval resolucijo o obveznem označevanju porekla mesa v mesnih izdelkih, kot na primer klobasi, začinjenih pred-pripravljenih perutničkah, pripravkih iz mletega mesa ali celo lazanji. Resolucija obvezuje Evropsko Komisijo, da v kratkem pripravi zakonodajo o obveznem označevanju mesa v mesnih izdelkih in pripravkih.

 

 

 
navedekPri ZPS smo zelo zadovoljni z izidom glasovanja v EU parlamentu, saj kar 90 % potrošnikov* želi vedeti, kje je bila žival rojena, rejena in zaklana predno je končala v klobasi ali hamburgerju: potrošniki nočemo, da poreklo izgine v mesoreznici. A to je le prvi korak, saj je sedaj na vrsti Evropska Komisija, da čim prej pripravi ustrezno zakonodajo, navedek1
je izjavila Breda Kutin, predsednica Zveze potrošnikov Slovenije.
 
Evropski parlament v Resoluciji izpostavlja, da je navedba porekla mesa v predelanih živilih obvezna, če želimo zagotoviti večjo preglednost v celotni verigi preskrbe s hrano, in doseči boljše obveščanje potrošnikov. Hkrati pa v Resoluciji opozarjajo, da bo s tem vzpostavljeno večje zaupanje potrošnikov do mesnih izdelkov po premnogih aferah z mesom (spomnimo na leta `norih krav´, pa afere s konjskim mesom). Kako pomembna je sledljivost in označevanje, kaže tudi nedavni primer iz VB, ko so ob testiranji mesnih izdelkov iz uličnih prodajaln ugotovili, da je kar eden izmed petih testiranih izdelkov vseboval meso neoznačeno vrsto mesa.
 
Marjana Peterman iz Zveze potrošnikov Slovenije pa je dodala: "Označevanje porekla mesa v mesnih izdelkih je sedaj neobvezeno, tako je slovenski mesni izdelek sicer proizveden v Sloveniji, sestavine pa so ali pa niso slovenskega porekla, ker za izraz `Made in Slovenija´ ni obvezno navesti porekla surovin ali sestavin. Vemo pa tudi, da med 30 in 50 % svežega mesa konča v izdelkih in surovina oziroma sestavine so lahko različnega porekla. Samo surovo meso govedi in svinjine mora obvezno imeti oznako porekla, od države ali kraja rojstva, reje in zakola, od 14. aprila letos dalje pa bo obvezno tako tudi označevati tudi surovo meso perutnine, ovčetine in koz."
Objavljeno v Novice