Prispevki filtrirani po datumu: četrtek, 12 februar 2015
Namesto 30 evrov na teden plačajo za uporabo podzemne železnice 10 evrov na mesec. Stockholmska iniciativa za brezplačni javni prevoz svojim članom zelo uspešno omogoča, da na mesec kaj prihranijo.

Že dolgo obstajajo iniciative, da bi bil javni prevoz cenejši ali celo brezplačen. Zakaj? Da bi bilo na cestah čim manj avtomobilov, zaradi česar bi bila mesta manj onesnažena in hrupna, torej bi postala bolj prijetna za življenje. Kdor pa bi moral uporabiti avto, ne bi obstal v gneči.

 

Švedska rešitev

 

V Stockholmu so se znašli, kako za javni prevoz plačati manj. Skupina se imenuje Planka.nu (kar naj bi pravzaprav pomenilo: izogni se plačevanju vozovnice), deluje od leta 2001 in ima trenutno okoli 500 članov, ki uporabljajo mestno podzemno železnico občutno ceneje kot njihovi someščani ali turisti. Vozijo se brez prepustnice. Če jih ujamejo, je kazen 100 evrov, a jo poravna društvo iz tistih 10 evrov, ki jih mesečno poberejo od vsakega člana. "Ljudem ne moremo preprečiti, da se izogibajo plačevanju vozovnice," za The New York Times povedala predstavnica za odnose z javnostmi podjetja, ki z železnico uporavlja. "Lahko bi okoli postaj zgradili berlinski zid, ampak to ni ravno rešitev."

 

Planka.nu je pravzaprav veliko več kot le skupina, ki išče način, kako za prevoz plačati manj. Na spletu imajo objavljen svoj manifesto. Ne borijo se le za brezplačen javni prevoz, ampak tudi za brezplačno izobrazbo, zdravstvene storitve, knjižnice, zelene površine v mestih. Moti jih, da je avto v mestu več vreden kot človek. Da se mu mora človek pravzaprav umikati. Da mu avto zmanjšuje kakovost življenja. Skoraj vsak je danes že za volanom, pravijo, in to se jim ne zdi prav. Iniciativa se je razširila po drugi švedskih mestih in na sosednjo Norveško, podobna obstaja v Parizu. Imenujejo se "Mutuelles des fraudeurs."

V Rimu je prevoz že bil brezplačen

Mesta so sicer v preteklosti javni prevoz že poskušala narediti brezplačnega. V Rimu so to izvedli v sedemdesetih, ko je bilo zaradi povečane blaginje na cestah vse več jeklenih konjičkov. Njihov eksperiment je propadel, ker so bili tisti, ki so imeli v lasti avtomobile, prepričani, da javni prevoz ne uporabljajo ljudje, s katerimi bi se želeli drenjati v istem prostoru. Morda rimski javni prevoz po pol leta ne bi postal spet plačljiv, če bi oblasti vložile nekaj truda, da bi ljudi prepričale, da vožnje z avtobusom ali podzemno železnico ne morejo jemati kot nekaj, kar jim je pod častjo. Je pa res, da je takrat med najstniki postalo priljubljeno, da so se ure in ure prevažali z javnim prevozom in tako zabijali čas.

Iznajdljivi Singapurci

Izpostaviti pa je treba še eno zanimivo rešitev, ki je povezana z mestnim prevozom. Singapurci so na naslednji način rešili težavo, da je bila podzemna železnica med osmo in deveto uro zjutraj veliko preveč natrpana: do osme zjutraj je brezplačna. In med osmo in deveto je spet mogoče zadihati.

Vir: http://cekin.si/

Objavljeno v Novice
V Zvezi društev upokojencev Slovenije že več let deluje program RESje. V programu nudimo informacije in podporo osebam z demenco in njihovim svojcem, ter izvajamo različna izobraževanja o problematiki demence.
 
Veseli smo kreativnega povezovanja v dvoletnem mednarodnem projektu Digital Timelines, imenovali smo ga »Spomini«. V projektu sodelujemo s predstavniki iz Anglije, Romunije, Švedske in Turčije.
 
Projekt je usmerjen v ugotavljanje razpoložljivosti različnih storitev in pripomočkov za osebe z demenco in njihove negovalce. Končni cilj projekta je program usposabljanja o uporabi tehnoloških pripomočkov, ki bodo osebam z demenco  pomagali spodbuditi in ohraniti njihov spomin. Z obujanjem prijetnih dogodkov iz njihovega preteklega življenja, podprtih s fotografijami, glasbo, videoposnetki (CD,DVD), bodo vzpostavljeni pogoji  za kvalitetno preživljenje skupnih trenutkov in poglabljanje osebnih vezi med negovalci oz. svojci,  ki je za osebe z demenco tako pomembno.
 
V začetku projekta vas vabimo k sodelovanju z izpolnjevanjem priloženega vprašalnika. Vprašalnik lahko izpolnite tudi preko spleta: https://www.1ka.si/a/56173. Veseli bomo tudi vašega nadaljnega sodelovanja. O aktivnostih v projektu in možnostih za vključitevanje vas bomo obveščali.
 
Prosimo, da vprašalnik vrnete po e-pošti na Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Potrebujete Javascript za pogled., ali po navadni pošti:ZDUS, SPOMINI, Kebetova 9, 1000 Ljubljana do 20. februarja 2015.
 
Za vse informacije smo dosegljivi na telefon  051 442 497, vsak delovnik med  10. in 18. uro ali  01 620 54 80, med 9. in 15 uro.
 
 
Za sodelovanje se vam vnaprej  zahvaljujemo.
                                                               prof. Ana Cajnko, dipl. soc. del. spec
vodja programa RESje in projekta  SPOMINI
 
Objavljeno v Novice
četrtek, 12 februar 2015 09:52

Najhujše zime v Sloveniji

»Oh, danes zime niso več tiste, kar so nekoč bile,« je velikokrat slišati z ust starejših, ki opevajo spomine na svojo mladost. Zime imamo v spominu po številu smučarskih dni, lepem vremenu, nizkih temperaturah, stroških za ogrevanje in višini snežne odeje.

 

Leta 1952 največ snega ...

Najdebelejša snežna odeja je v Ljubljani zapadla leta 1952, ko se je mesto znašlo pod 146 centimetrsko plastjo snega in so mobilizirali vse moške od 19. do 30. leta starostim, da so čistili pločnike in ceste ter z bambusovimi palicami otresali sneg s telefonskih žic, da jih ne bi pretrgal. Čiščenje mestnih ulic je trajalo pozno v noč, sneg so morali zaradi velikih kupov odvažati v Ljubljanico.

Slovenski poročevalec je 15. februarja 1952 poročal, da o višini snega ni moč poročati zaradi pretrganih telefonskih zvez: »Ceste v Ljubljani so s snegom že tako zatrpane, da je oranje vedno težje, in pešce, ki se prebijajo po pločnikih, je izza ogromnih kupov komajda še videti.« 

Takrat je mesto oromelo, ustavil je celo dobri stari tramvaj. Reševalci z vozili niso mogli na ceste, bolnike, ki so najbolj potrebovali pomoč pa so v bolnišnico spravili kar peš na nosilih.

Tramvaj - Ljubljana 1952

... leta 1929 najbolj mrzlo ...

Za najbolj mrzlo velja zima s 1929, ko je zamrznilo tudi morje. Tiste dni so zaradi hudega mraza omejili promet in zaprli šole, na podeželju je zmrzovala živina, v kleteh vino, v obalnem zaledju so pozebe uničile mnogo sadnega drevja in olj. Temperatura v Ljubljani je padla pod -20 stopinj C.

V Jutru so 16. februarja leta 1929 o zamujanju vlakov zapisali:

»Z zamudami vlakov je skoro tako, kakor na borzah. Notiranje zamud se izpreminja od trenutka do trenutka. Na glavnem kolodvoru pišejo na črno desko velike številke, ki se neprestano menjavajo. Tako so n. pr. notirala za danes beograjski brzec najpreje 260 minut, čez nekaj časa 380 minut in končno 540 minut zakesnitve. Sprva so pričakovali prihod beograjskega brzovlaka št. 4 okoli poldneva, toda hlapon se je tako zakasnil, da nazadnje sploh niso vedeli, če je že odpeljal iz Zagreba. Ko že številke postajajo previsoke, zapišejo na desko lakonično pojasnilo: Zamuda neznana ... V prometni pisarni, kjer so uradniki za svojo odgovorno službo ves dan vpreženi, odgovarjajo na mnogotera nadležna vprašanja, kdaj jo bo pridrajsal ta ali oni pogrešani vlak, enako lakonično: "Ne vemo! Veseli bomo, če sploh pride!"«

***

Beli vremenski rekordi v Sloveniji po podatkih Agencije RS za okolje:
  • največja višina snežne odeje: 700 cm, Kredarica, 22. april 2001
  • največja višina novozapadlega snega v eni sezoni: 1662 cm, Kredarica, sezona 2000/01
  • največja višina novozapadlega snega v 24 urah: 125 cm, Dom na Komni, 29. marec 1951 in 4. marec 1970
  • največ novozapadlega snega v 24 urah v krajih pod 500 m nadmorske višine: 105 cm, Soča, 4. marec 1970
  • najzgodnejše sneženje v krajih pod 500 m nadmorske višine: 11. september 1972, Kotlje, Šmartno pri Slovenj Gradcu
  • najpoznejše sneženje v krajih pod 500 m nadmorske višine: 10. junij 1974, Nomenj
  • najdaljše sezonsko trajanje snežne odeje: 290 dni, Kredarica, sezoni 1976/77 in 1984/85

 

Najhujše zime


Druge najhujše zime v zadnjih stotih letih (vir: Vremensko društvo Zevs):

- Zima 1939/1940. Druga najhujša zima v prejšnjem stoletju. V Ljubljani se je temperatura kar 35-krat spustila pod –10 stopinj Celzija.

- Zima 1941/1942. Huda in dolga zima. Že oktobra je snežilo, tudi začetek novembra je bil snežen, najhuje pa je bilo od 8. januarja do 22. februarja, ko je bila temperatura v Ljubljani ves čas pod ničlo.

- Zima 1962/1963. Precej huda in snežna zima, v Murski Soboti je bilo 16. januarja –31 stopinj Celzija. Na Primorskem je bila močna burja, pomešana s snegom in ledom. Ceste so bile poledenele in neprevozne.

- Zima 1980/1981. Dolga zima. Sneg je zapadel že 2. novembra. V tej zimi je bilo 118 dni snežne odeje. 

- Zima 1984/1985. Precej huda zima. Temperature so se januarja in februarja večkrat spustile pod –20 stopinj.

- Zima 1995/1996. Dolga in snežna zima s 95 dnevi snežne odeje, zadnjič je snežilo 13. aprila.

- Zima 2004/2005. Med 6. in 10. februarjem hud mraz. Mraz z jutranjimi temperaturami pod –20 stopinj je spet pritisnil v začetku marca in tako je bila prva polovica marca marsikje najhladnejša od leta 1950. 

- Zima 2012/2013. Dolga in precej snežna zima. Vso zimo je pogosto snežilo. Že decembra je bilo ponekod do 70 centimetrov snega, januarja pa je na debelo zametlo vso Slovenijo. Še več snega pa je bilo konec februarja. Tudi marca je še snežilo, temperatura pa je bila ves čas pod ničlo. Takega mraza v drugi polovici marca ni bilo že od leta 1963.

Vir: http://www.siol.net/http://www.delo.si/

Objavljeno v Novice