Prispevki filtrirani po datumu: sreda, 15 januar 2014

25. januarja 2014 se bo začel 6. festival kulturno – umetnostne vzgoje Bobri, ki tudi letos prinaša pester brezplačni program.

Brezplačne vstopnice lahko prevzamete v soboto in nedeljo, 18. in 19. januarja 2014.

Bobri bodo letos ponudili kar 16.458 brezplačnih vstopnic, ki jih lahko prevzamete v soboto, 18. januarja, od 11. do 18. ure in v nedeljo, 19. januarja, od 11. do 14. ure v Festivalni dvorani na Vilharjevi 11.

Festival kulturno-umetnostne vzgoje Bobri, že šesti po vrsti, bo potekal med 25. januarjem in 8. februarjem 2014 in bo vključeval vsa tista področja umetnosti, ki jih je že doslej: gledališče, glasbo, film, likovno umetnost in literaturo. V ospredju ostaja dejavno vključevanje mladih obiskovalcev v umetniško ustvarjanje in bogatenje njihovih kulturnih izkušenj, kar festival omogoča s številnimi kulturnimi in umetniškimi delavnicami za najmlajše, z dodatnim gradivom, priporočenimi vsebinami in drugimi dejavnostmi in informacijami. Prirediteljica festivala je Mestna občina Ljubljana, izvršni producent pa Slovensko mladinsko gledališče.

Letošnji Bobri bodo posvečeni dvema temama: filmu (Kinodvor bo s praznovanjem Leta kina obeležil devetdeset let kina na Kolodvorski ulici v Ljubljani, Slovenska kinoteka pa praznuje petdeset let) in rimski Emoni, ki bo leta 2014 praznovala dvatisočletnico. Prav zato tokrat bober s filmsko obarvanega plakata kuka oblečen v rimsko togo in z venčkom iz oljčnih vejic na glavi.
Festival bodo odprli v Slovenskem mladinskem gledališču, kjer se boste v soboto, 25. januarja, ob 16. uri med predstavo Škrat Kuzma dobi nagrado, ki jo je po pravljici Svetlane Makarovič na oder prenesel Matjaž Farič, lahko družili s prebrisanimi gozdnimi živalmi in navihanimi škrati …

Za filmski program skrbi Kinodvor, muzejsko-galerijskega pripravljajo MGLC (Mednarodni grafični likovni center), MGML (Mestna galerija Ljubljana), Art center Pionirskega doma in Galerija Kresija; Mestna knjižnica Ljubljana bo poskrbela za bobrovski program v svojih enotah, pri čemer se bo povezala s Trubarjevo hišo literature in z Galerijo Kresija, Ljubljanski grad bo organiziral pestro bobrovanje na gradu, program pa so prispevali tudi Pionirski dom – Center za kulturo mladih, ljubljanska gledališča in drugi zavodi. Festivalu se letos prvič pridružujeta Družinski center na Mali ulici in Slovenski gledališki muzej.

Festival se bo že tradicionalno končal s koncertom v Centru urbane kulture Kino Šiška. Letos nas bo razveselila Neca Falk z glasbenim projektom Maček Muri in Muca Maca, ki sodi med največje bisere slovenske glasbene produkcije za otroke in tudi za odrasle, dogodek pa bo obogatil še animirani film Maček Muri (produkcija Invida).

Film na Bobrih

Leto kina je priložnost za vnovičen razmislek o današnji vlogi in pomenu kina, zato bodo otroci in mladi med celotnim festivalom lahko spoznavali njegovo delovanje, pokukali v začetke gibljivih podob in si ogledali kakšno od filmskih klasik. Tako bo v času Bobrov v Kinodvorovi galeriji odprta razstava Moj kino, ki bo otrokom približala zgodovino in delovanje kina. Na njej se bodo mali bobri lahko seznanili s tem, kako deluje kino, kdo dela v njem, kako težak je filmski projektor, in s tem, kako je mogoče postati kinooperater.

Kinodvor bo za festival pripravil tudi dodaten filmski program in ga povezal s Kinobalonom, ki družinam in šolskim skupinam vse leto prinaša izbor kakovostnih animiranih, dokumentarnih in igranih filmov za različne starostne skupine. Pripravljajo še filmske in druge ustvarjalne delavnice, za šolske skupine tudi pogovore. Na spletni strani so brezplačno dostopna pedagoška gradiva in knjižice za otroke, ki izidejo ob posameznih filmih.

Filmsko obarvana bo sicer že slovesnost ob odprtju festivala, ko se bodo obiskovalci po predstavi Škrat Kuzma dobi nagrado družili v mini kinu za otroke (Potujoči Kinobalon); na ogled bodo kratki animirani, dokumentarni in igrani filmi, ki so jih otroci ustvarili na Kinobalonovih filmskih počitniških delavnicah v Kinodvoru. Potujoči Kinobalon skriva tudi vse polno optičnih igrač (taumatrop, flip book, praksinoskop, kalejdoskop, strobotrop), s katerimi se bodo lahko otroci pred ogledom filmov in po njem igrali.

Filmsko komponento umetnosti bodo poskušali v svojih programskih sklopih poudariti tudi drugi pripravljavci programa. V Pionirskem domu bodo prikazali nagrajene in druge izbrane filme s prejšnjih festivalov ZOOM. Z animiranim filmom se bodo lahko otroci seznanili v Mestni galeriji Ljubljana, in sicer na delavnici kolaža in animacije v sklopu vzgojno-izobraževalnega programa animiranega filma Slon, nastanku animiranega filma pa bo posvečena tudi delavnica v Trubarjevi hiši literature, na kateri bodo udeleženci spoznali še, kako sta povezana strip in animacija.

V Mestni knjižnici Ljubljana pripravljajo pester izbor filmov, ki si jih bodo otroci lahko ogledali med festivalom. Pripravili pa so tudi pakete tematsko povezanih knjige in filma, ki si jih bo mogoče izposoditi za daljše obdobje kot sicer.

Gledališko-glasbeni program bo letos male bobre razveselil s kar nekaj predstavami in koncerti. Med njimi bosta dve prav na Bobrih doživeli premiero: Juri Muri v Afriki pleše (PTL Ljubljana) in Cepetepetanc (Hanna's atelje sonoričnih umetnosti). Omenimo še predstave Luna na cesti (SMG), Pogumna Molly (Mini teater), Miška kaško kuhala in druge otroške prstne igre (Lutkovno gledališče Zapik), Alica v Čudežni deželi (LGL Ljubljana in LGL Maribor), Turlututu (LGL Ljubljana; Ljubljano bo obiskal tudi avtor Turlututuja Hervé Tullet, ki bo na bobrih vodil kar nekaj zanimivih delavnic). To pa še zdaleč ni vse …

Nekatere od uprizoritev bodo malce filmsko obarvane, saj bodo v predstavah Martin Krpan (SNG Drama Ljubljana in SNG Drama Maribor), Pojoči grad (Forum Ljubljana), Pozor, hud ples! (Zavod EnKnap) na odru pomembno vlogo odigrale filmske projekcije.

Emona na Bobrih

V Mestni galeriji in Mestnem muzeju, Art centru Pionirskega doma in na Ljubljanskem gradu bodo program posvetili predvsem Emoni in praznovanju njene dvatisočletnice.
Tako bo v njihovih prostorih potekala vrsta ustvarjalnih delavnic, na katerih se bodo otroci seznanili z nastankom Emone oziroma s poglavitnimi značilnostmi rimskega mesta, z vsakdanjim življenjem Rimljanov, v grajskih zidovih Ljubljanskega gradu bodo iskali ostanke Emone, si ogledali vodnjak, ki naj bi prav tako izviral iz časa Rimljanov, ter na delavnicah izdelali skoraj čisto prave »rimske« predmete. V Družinskem centru na Mali ulici bodo prebirali pravljice o Emoni.

Več o festivalu

Prijazen spremljevalec festivala Bobri je obsežna programska knjižica, ki jo pripravljajo v Slovenskem mladinskem gledališču, starši in otroci pa jo z veseljem hranijo vse leto, saj je postala priljubljen vodič po prireditvah za najmlajše tudi po koncu festivalskih dni. V Kinodvoru pa so znova pripravili odličen delovni zvezek Bobrov dnevnik, ki se bo tokrat najbolj posvetil prav filmu. Obe knjižici ponujata dodatne vsebine, s katerimi bi radi spodbudili kakovostno pripravo na festivalske prireditve, razmislek o videnem, razvijanje lastne ustvarjalnosti in odpiranje prostora domišljije. Otrokom bosta brezplačno na voljo na vseh festivalskih prizoriščih.

Letošnje Bobre je pripravilo kar triinpetdeset kulturnih zavodov in skupin, ki ustvarjajo v Ljubljani, prireditve pa bodo potekale na štiriintridesetih prizoriščih v prestolnici, na katerih bodo otroci lahko obiskali sto petinsedemdeset prireditev (sedemdeset gledaliških in glasbenih predstav, osemnajst filmov in kar devetinšestdeset delavnic). Za festival je na voljo 16.458 brezplačnih vstopnic.
Bobri pri najmlajših poleg kulturnega udejstvovanja in odkrivanja še neznanega na različnih kulturnih področjih s pomočjo delavnic, pogovorov, interakcije z občinstvom, dodatnega gradiva … spodbujajo predvsem ustvarjalnost in razvijanje lastne domišljije. Tako festival iz leta v leto ostaja zvest svojemu prvotnemu namenu, kulturno-umetnostni vzgoji in povezovanju številnih javnih zavodov ter organizacij, ki se ukvarjajo s kulturo za najmlajše.

Celoten program Bobrov si lahko ogledate tukaj.

Objavljeno v Dogodki
sreda, 15 januar 2014 08:39

Kekec na Googlu - Josip Vandot

Ob rojstnem dnevu Josipa Vandota je Google na svojem iskalniku objavil sliko Kekca

Josip Vandotslovenski mladinski pisatelj, * 15. januar 1884Kranjska Gora, † 11. julij 1944Trnjanski Kuti (Hrvaška).

Njegovo najbolj znano literarno delo je trilogija mladinskih planinskih zgodb, v katere kot glavnega junaka postavi desetletnega fantiča z imenom Kekec.

Svet junakov pisatelja Josipa Vandota je svet prešernosti, svetlega zaupanja v življenje, spoštovanja do narave in tistih odločilnih vrednot, mimo katerih ne more nobena vzgoja in se ne bi smelo razvijati nobeno mlado življenje.

——S. Čuk, Ognjišče, julij 2004

 

Življenje

Josip VandotRodil se je kot deseti otrok v železničarski družini v Kranjski Gori (včasih tudi Borovska vas), ki je s svojo gorsko okolico tudi dogajališče njegovih mladinskih planinskih pripovedi. Po osnovni šoli v Kranjski Gori je leta 1895 nadaljeval šolanje na gimnaziji v Novem mestu. Po maturi leta 1905 je želel študirati medicino, vendar ga starši niso mogli vzdrževati, zato je začel delati pri železnici v Šentvidu ob Glini, blizu Celovca. Napeti odnosi med Slovenci in Nemci na slovenskem Koroškem so mu zagrenili službovanje, ni prenašal podcenjevanja slovenskega, zato je službo pustil in ostal nekaj časa doma za pastirja. Na materino željo se je ponovno zaposlil kot železniški uradnik, zato se je veliko selil po KoroškemŠtajerskem,PrimorskemHrvaškem in Italiji. V Trstu se je poročil s Tržačanko Drago Briščikovo, ki mu je rodila hčer Jelko. S službo, ki jo je opravljal, se nikakor ni mogel sprijazniti, zato se je že leta 1922 odločil za upokojitev in se posvetil pisateljevanju. Najprej je živel v Ljubljani, nato v Slovenski Bistrici, potem pa se je malo pred vojno z družino preselil v Maribor. Junija 1941 je moral zaradi okupatorja kreniti na pot pregnanstva skupaj z mnogimi zavednimi Slovenci. Hude čase je delil z ženo, hčerko in vnukinjo v Slavonski Požegi, nato v Brčkem, v bližini Travnika (Bosna in Hercegovina)Slavonskem Brodu, od koder so se zaradi bombnih napadov umaknili v Trnjanske Kute. Tam je ob ponesrečenem bombardiranju 11. julija 1944 izgubil življenje, žena, hčerka in vnukinja pa so bile huje ranjene. Po vojni so njegove ostanke prepeljali na ljubljanske Žale.

Delo

 

V gimnaziji je pisal otroške pesmi in črtice, ki jih je objavljal v Domu in svetu in v mladinskih listih ZvončekVrtec in Angelček, poznan pa je po daljši mladinski planinski pripovedi s pravljično tematiko, tematiko divjih lovcev in pastirskega življenja. Najbolj znana je serija daljših mladinskih pripovedi pastirskega življenja o Kekcu. Prva od Kekčevih zgodb, Kekec na hudi poti, je izšla leta 1918 v Vrtcu, druga, Kekec na volčji sledi, leta 1922 v Zvončku in tretja, Kekec nad samotnim breznom, leta 1924 v Zvončku. Med 1929 in 1933 je bil eden najzvestejših sodelavcev kulturne revije Odmevi, kamor je pisal kritike, ocene in študije o mladinski (otroški) literaturi. V letih 1936 in 1939 je v samozaložbi izdal ponatis pripovedke Kekec na hudi poti kot prvo knjigo zbirke Kekec z naših gora in knjigo z naslovom Prerok Muzelj, "povest izpod Špika". Napisal je še mnogo drugih krajših povesti, Potovanje naše JeliceKocljeva osvetaOb siničjem pogrebuSin povodnega možaKo je bil ded še mladMihec gre v KorotanLeš v zameni in druge.

Celotno njegovo delo obsega kakih dvesto petdeset črtic in povesti ter čez dvesto pesmi, ki pa bodisi še niso bile objavljene bodisi so raztresene po časnikih in revijah, npr. daljša pripoved Begunci (Edinost 1916). Ves čas pregnanstva je zapisoval vtise o trpljenju, ki ga je prestajal skupaj z družino. Precej rokopisov so mu 1941, ko so okupirali mesto Maribor, zasegli Nemci. Zažgali so okrog tri tisoč knjig, med njimi tudi zapiske novih mladinskih povesti, na primer četrti del povesti o Kekcu. Ohranili so se le rokopisi pesmi in spomini. Edina zbirka poezije Bele noči: gorska romanca, ki jo je izbral in uredil Benjamin Gracer, je izšla šele leta 1991.

Kekec

Jedro njegovega mladinskega pisanja je med 1918 in 1924 objavljena serija planinskih pripovedi o 8 do 10 let starem Kekcu, dobrem in pogumnem dečku, sposobnem mnogih junaških dejanj. Pravljične motive za svoje povesti je avtor vzel iz ljudskega pripovedovanja. Pripovedi Kekec na hudi potiKekec na volčji sledi in Kekec nad samotnim breznom (prvo iz trilogije je objavil leta 1936 tudi knjižno pod naslovom Kekec iz naših gora) so obilno ponatiskovane in prevajane (v srbohrvaščino, slovaščino, albanščino, romunščino), dramatizirane in ekranizirane. Po tej uspešnici je bil posnet prvi slovenski mladinski celovečerni film: Kekec, 1951. Z dvema nadaljevanjema, Srečno, Kekec, 1963, ki je bil prvi barvni slovenski film, in Kekčeve ukane, 1968, je Kekec postal nacionalna znamenitost. Film Kekec je prvi slovenski film, ki je dobil mednarodno nagrado, Zlatega leva, v kategoriji otroških filmov na Beneškem filmskem festivalu leta 1951. Filmski strokovnjaki so pohvalili izbiro filmske zgodbe in naravno igro otrok. Vse filme je režiral Jože Gale. Trilogija o Kekcu je bila prirejena za slikanico, ob filmu pa sta postali popularni tudi otroški popevki, Kekčeva pesemMarjana Vodopivca in Kajetana Koviča, in Dobra volja je najboljaMarjana Kozine.

Prizor iz filma Kekec, 1951

Kekec je veder pastirček, ki rešuje svojo otroško prijateljico iz rok divjih lovcev, divjih mož in žena, je pri tem ujet, a z zvijačnostjo, pogumom in pomočjo zvestega psa vedno znova pobegne in celo dobi od pravljičnega bitja kako čudodelno zdravilo za svoje bližnje.

Vir: http://sl.wikipedia.org

Objavljeno v Novice
JSN Shine is designed by JoomlaShine.com | powered by JSN Sun Framework